Jedro

Pravila o krajevni pristojnosti so večinoma dispozitivne narave in po volji strank lahko postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. Upoštevanje zgolj prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank bi zato v takem primeru izničilo pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Postopek se je začel kot postopek za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Potem, ko je dolžnik (sedaj tožena stranka) vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) sklenilo, da se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločilo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu.

2. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu se je s sklepom z dne 26. 5. 2010 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu. To sodišče je vložilo predlog za delegacijo pristojnosti. Navaja, da mu je bila zadeva dodeljena v reševanje pomotoma, saj za to ne obstaja nobena okoliščina. Obe stranki sta z območja Okrožnega sodišča v Celju oziroma tožeča stranka je z območja Okrajnega sodišča v Celju, tožena stranka pa z območja Okrajnega sodišča v Velenju. Ob dejstvu, da je pooblaščenec tožene stranke iz Celja, predlaga, da Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določi Okrajno sodišče v Celju oziroma podrejeno Okrajno sodišče v Velenju. Postopek se bo očitno lažje opravil pri sodišču v Celju, saj je tožeča stranka doma iz Laškega, njen prihod na sodišče pa bo bistveno lažji in cenejši kot na sodišče v Slovenj Gradcu, prav tako pa je pooblaščenec tožene stranke iz Celja. Postopek je šele v začetni fazi, saj še ni bila opravljena glavna obravnava.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu obravnavana zadeva ni bila odstopljena po pomoti. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je namreč upnica navedla, da je v primeru dolžnikovega ugovora dogovorjena krajevna pristojnost (Okrožnega) sodišča v Slovenj Gradcu. Takšna navedba upnice je torej v skladu s sedmim odstavkom 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, po katerem lahko upnik tedaj, ko sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili sporazum o krajevni pristojnosti, v predlogu z izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem sporazumu. Temu je očitno sledilo Okrajno sodišče v Ljubljani – COVL, ki je po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, zadevo odstopilo sodišču v Slovenj Gradcu.

5. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije je torej smotrnost. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu meni, da bi bilo, upoštevajoč prebivališče oziroma sedež pravdnih strank in pooblaščenca tožene stranke, bolj smotrno, da se postopek izvede pred sodiščem v Celju ali Velenju. Ker je z zakonom krajevna pristojnost predpisana glede na zvezo spornega predmeta s krajevnim območjem sodišča po personalnem kriteriju (prebivališče strank) ali realnem kriteriju (predmet spora), se bo praviloma postopek najlažje in najbolj smotrno opravil pred ustreznim z zakonom predvidenim krajevno pristojnim sodiščem, kar bi bilo v konkretnem primeru upoštevajoč pravilo o splošni krajevni pristojnosti za sojenje v sporih zoper pravne osebe (Okrajno) sodišče v Velenju oziroma (Okrožno) sodišče v Celju. Vendar pa so pravila o krajevni pristojnosti večinoma dispozitivne narave, zato se stranke lahko sporazumejo, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno. Po volji strank torej lahko postopek teče pred sodiščem, pred katerim – v primerjavi s sodiščem, ki je po zakonskih določbah krajevno pristojno za odločanje v sporu – ne bo v celoti zadoščeno načelu smotrnosti. Upoštevanje zgolj prebivališča oziroma sedeža pravdnih strank bi zato v konkretnem primeru izničilo pomen sporazuma (istih) strank o krajevni pristojnosti. Drugačne presoje ne narekuje niti upoštevanje sedeža enega od pooblaščencev strank.

6. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da predlog tožene stranke ni utemeljen in ga je zato zavrnilo.