Jedro

Rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dokazili je instrukcijski rok, ki se lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi, podaljšanje roka pa se mora predlagati pred njegovim iztekom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep: - v 1. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Predlogu tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi in se ta rok podaljša za nadaljnjih 15 dni", - v 2. točki razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks (1. točka izreka izpodbijanega sklepa) in predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Zoper sklep v celoti se pritožuje tožeča stranka in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je pred iztekom roka podala predlog za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Za podaljšanje tega instrukcijskega roka so obstajali tehtni razlogi. Pooblaščenec tožeče stranke v roku 8 dni, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, ni mogel vzpostaviti stikov s tožečo stranko (dopusti), stranka pa v kratkem času tudi ne more pridobiti vseh potrebnih listin. Sodišče bi moralo postopati bolj življenjsko in upoštevati okoliščine primera. Tožeča stranka je predlogu že predložila listine, ki so bile sicer starejše kot 6 mesecev, vendar rok za veljavnost teh listin ni predpisan. Socialno stanje tožeče stranke se tudi ni bistveno spremenilo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kot to določa 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da je pritožba tožeče stranke utemeljena, kar je bil razlog za spremembo izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka in razveljavitev v 2. točki izreka.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da ga je izdalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani (po strokovni sodelavki), čeprav gre za spor, ki se očitno še vedno vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, oddelek v Brežicah, kar kaže že dejstvo, da v nasprotju z uvodom sklepa njegov pravni pouk napotuje na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Brežicah in da je prav sodnica tega oddelka sestavila in podpisala predložitveno poročilo. Spis torej ni bil formalno predodeljen na sedež Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Glede na to bi bilo pravilneje, da bi tudi izpodbijani sklep izdalo Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, oddelek v Brežicah, kar bi nenazadnje lahko preprečilo tudi zmedo glede tega, kam je bilo potrebno vložiti pritožbo. Navedeno postopanje sicer ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, na katero bi pritožbeno sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zaradi česar so gornje navedbe namenjene predvsem kot opozorilo za nadaljnje postopanje.

V zvezi z razlogi pritožbe zoper izpodbijani sklep pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je tožeča stranka sodišču dostavila nekatera od dokazil - podatkov, ki jih mora stranka predložiti že predlogu za taksno oprostitev. Zakon o sodnih taksah (ZST, Ur.l. SRS št. 1/90-121/2003 oz. ZST-UPB1, Ur.l, RS št. 20/2004) v 13. členu točno določa, kaj mora stranka predložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Pri tem tudi točno določa, da mora potrdilo o njenih dohodkih in dohodkih družinskih članov izhajati iz zadnjih treh mesecev pred vložitvijo vloge za oprostitev plačila sodnih taks. Glede na to je nasprotno pritožbeno sklicevanje povsem neutemeljeno in kaže celo na nepoznavanje zakona. Tožeča stranka oz. njen pooblaščenec se je bil torej že ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks dolžan ravnati po ZST, pa tudi določbah ZPP v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks in tega bremena ne more prevaliti na sodišče. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je sicer obrazložen in kaže na težje premoženjske razmere tožeče stranke, predlogu pa so priložena nekatera dokazila o premoženjskem stanju tožeče stranke. Zaradi tega je sodišče prve stopnje v skladu s sodno prakso upravičeno izdalo sklep, s katerim je tožeči stranki naložilo, naj svoj predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolni z dokazili po 3. odst. 13. člena ZST in jo opozorilo na posledice, če tega ne stori.

Pri tem se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo tožeče stranke, da je bil rok za dopolnitev predloga oz. predložitev manjkajočih dokazil prekratek (8 dni), pomembno pa je tudi, da je pooblaščenec tožeče stranke še pred potekom roka sodišče zaprosil za podaljšanje roka za nadaljnjih 15 dni. Pritožba ima tudi prav ko navaja, da gre za t.i. instrukcijski rok, glede tega pa 2. in 3. odst. 110. člena ZPP določata, da se rok, ki ga določi sodišče, na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to upravičeni razlogi, podaljšanje roka pa se mora predlagati pred njegovim iztekom.

Bistveno za presojo je torej, ali so v konkretni zadevi obstajali upravičeni razlogi za podaljšanje roka za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Pritožbeno sodišče v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje zaključuje, da ti razlogi obstajajo. Strinja se s pritožbo, da je 8-dnevni rok očitno prekratek, posebno glede na dejstvo, da konkretna zadeva predstavlja le eno od številnih zadev po istočasno vloženih tožbah tožečih strank, ki jih zastopa isti pooblaščenec, zaradi česar je lahko vprašljivo že komuniciranje tožečih strank s tem pooblaščencem, pridobitev in predložitev dodatne dokumentacije pa zahteva dodaten čas. Pooblaščenec tožečih strank tudi pravilno opozarja na čas izdaje izpodbijanega sklepa, saj je znano, da se konec junija nekatere osebe že nahajajo na letnih dopustih. Glede na to so obstajali upravičeni razlogi za 15-dnevno podaljšanje roka za dopolnitev predloga za plačilo sodnih taks, takšno podaljšanje pa je tudi mnogo bolj življenjsko in praktično.

Glede na navedeno in v skladu s 3. točko 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep v 1. točki izreka in rok za dostavo dodatnih dokazil tožeči stranki podaljšalo za 15 dni, v posledici tega pa je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.