Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala razveljavitev izročilne pogodbe z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere sta prva in druga toženka na tretje in četrto toženko prenesli lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom ... parc. št. 8831 k.o. S. in na podlagi katere sta prva in druga toženka pridobili pravico dosmrtnega brezplačnega preužitka ter vknjižili pravico prepovedi odtujitve in obremenitve. Nadalje je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice in izvedenih pravic tako, da se dovoli na prej navedeni nepremičnini ponovna vknjižba lastninske pravice v korist prvo in drugo toženke ter vknjiži izbris zastavnega bremena dosmrtnega brezplačnega užitka in prepoved odtujitve in obremenitve (I. točka izreka). V II. točki izreka je naložilo stroške postopka v višini 2.418,17 EUR v plačilo tožeči stranki.

2. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek napačen, saj bi moral biti oblikovan tako, da bi se v primeru uspešnega izpodbijanja razveljavili zgolj učinki pravnega dejanja med dolžnikom in osebami, v korist katerih je bilo le to opravljeno. Pri tem pa izpodbijana sodba spregleda, da tretji odstavek 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da je izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, treba uveljaviti z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi zahtevek za izbrisno tožbo moral biti postavljen tako, da bi sodišče ugotovilo, da je lastninska pravica v korist tretje in četrte toženke neveljavna in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše lastninska in izvedene pravice vknjižene v korist pridobitelja in znova vpiše lastninska in izvedena pravica v korist prejšnjega imetnika. Takšno stališče po mnenju pritožbe ni pravilno. V primeru, ko je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel, na podlagi katerega je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico, ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika, hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice, vknjižene na pridobitelja, zaradi česar v teh primerih posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba zahtevati. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da zahtevka tožeče stranke ni moč presojati po ZFPPIPP, ker druga, tretja in četrta toženka niso upniki stečajnega dolžnika. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženkam naloži plačilo stroškov postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP.

5. Bistvo odločitve sodišča prve stopnje je, da tožba ni sklepčen, ker v skladu s 1. točko drugega 243. člena ZZK-1 nima zahtevka na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninskih in drugih pravic na tretjo osebo.

6. V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013 (v nadaljevanju izročilna pogodba), na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno (tretje in četrto toženca - prejemnik), pridobila lastninsko pravico.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben. Pri izpodbijanju pravnih dejanj stečajnega dolžnika ima zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov značilnost povračilnega zahtevka (Plavšak N., Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - v nadaljevanju ZFPPIPP razširjena uvodna pojasnila, GV Založba 2008, str. 214 do 215). V primeru, ko gre za zahtevek po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP, se ne razveljavijo samo učinki izpodbijanega dejanja, temveč se razveljavi tudi samo dejanje, torej zavezovalni pravni posel. Razpolagalni posel namreč učinkuje neposredno na obstoječo pravico tako, da jo omeji, obremeni ali prenese v premoženje druge osebe, zato zgolj odprava učinka izpodbijanega dejanja ne zadošča. Zaradi tega je potrebno odpraviti sam zavezovalni posel. 8. Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo, ni ugotavljalo dejstev, ki so po presoji sodišča druge stopnje pravno pomembna, zaradi česar je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj se dokazni postopek ni izvajal oz. se je izvajal le delno, kar je sodišču druge stopnje narekovalo, da pritožbi na podlagi 355. člena ZPP ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9. V ponovljenem postopku se bo sodišče prve stopnje najprej opredelilo do pravočasnosti vložene tožbe in uveljavljanega ugovora zastaranja, v nadaljevanju pa bo presojalo izpodbojnost opravljenega dejanja v skladu s 391. členom ZFPPIPP v zvezi z 271. členom ZFPPIPP, upoštevaje, da pri pravnih poslih stečajnega dolžnika, ki jih je le-ta sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (18. člen ZFPPIPP), obstoj subjektivnega pogoja ni predpostavka za njegovo izpodbojnost. Pri odločanju bo sodišče prve stopnje nadalje imelo v vidu, da je stečajni dolžnik, zoper katerega je zahtevek tudi uperjen, lastnik zgolj 3/4 nepremičnine, medtem ko druga toženka, ki je prav tako razpolagala s svojim deležem nepremičnine do 1/4, ni stečajna dolžnica in zato njenega razpolaganja ni mogoče obravnavati po določbah ZFPPIPP.

10. Sodišče druge stopnje pri tem še pripominja, da je stališče sodišča prve stopnje, ki ga je zavzelo v 25. točki obrazložite izpodbijane sodbe, da zahtevka ni mogoče obravnavati po določbah ZFPPIPP, ker osebe, v korist katerih je bilo izpodbijano pravno dejanje opravljeno niso upniki stečajnega dolžnika, zmotno. ZFPPIPP nikjer ne omenja, da bi bilo izpodbojno samo dejanje, ki je strojeno v korist upnika stečajnega dolžnika. Oseba, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno, tudi če je kdaj bila upnik stečajnega dolžnika, od začetka stečajnega postopka ni več njegov upnik, in sicer prav zaradi izpodbijanega dejanja. Za takšno materialnopravno stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje, tudi ni podlage v ZFPPIPP, ki v poglavju Pododdelek 5.3.4. „Izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika“ ureja to problematiko.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).