Jedro

V odločbi o zavrnitvi vloge po členu 3. odstavku 40. člena ZDS je treba navesti dejstva in razloge, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenilo nevarnost za javni red, obrambo in varnost države.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 16.12.1992.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, ker je ugotovila, da je tožnik nasprotoval osamosvojitvi Republike Slovenije, se javno zavzemal za politiko JA in za velikosrbske ideje ter zaradi tega tudi prihajal v konflikt v bivalnem in delovnem okolju. Tožena stranka je zaradi navedenega zaključila, da so pri tožniku podani razlogi iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije za odklonitev vloge za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tožnik je zoper tako odločbo vložil tožbo, v kateri navaja, da niso podani pogoji iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in trdi, da se nikoli ni zavzemal za politiko JA in za velikosrbske ideje, in da zaradi tega tudi ni prišel v konflikt v bivalnem oziroma delovnem okolju. To dokazuje s priloženo izjavo pomočnika direktorja d.o.o. , iz katere izhaja, da je tožnik ing. metalurgije, vodja obrata talilnice, dober strokovnjak na svojem področju in vzoren delavec. Prilaga tudi izjavo predsednika hišnega sveta, iz katere izhaja, da ni prihajal v konflikt s sostanovalci. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in tožniku prizna državljanstvo Republike Slovenije. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožniku ni verjeti, saj zaradi izredno močnega osebnega interesa ne bo potrjeval zanj obremenjujočih okoliščin. Glede na ugotovljena dejstva je tožena stranka ocenila, da ni v interesu Republike Slovenije, da v svoje državljanstvo sprejme osebe, ki ne soglašajo z njeno osamosvojitvijo in nasprotujejo njenemu statusu. Glede na razmere na ozemlju nekdanje Jugoslavije, bi to pomenilo nevarnost za javni red, varnost in obrambo države. Meni, da je odločba sicer pomanjkljivo obrazložena, vendar pa glede na ugotovljena dejstva, to ne more biti razlog za odpravo odločbe. Tožba je utemeljena. Po določbi 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92 - ZDRS) državljan druge republike, ki je imel na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990, prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živi, pridobi državljanstvo Republike Slovenije, če v 6 mesecih od uveljavitve tega zakona vloži vlogo pri za notranje zadeve pristojnem upravnem organu občine, na območju katere ima stalno prebivališče. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se vloga lahko zavrne ne glede na izpolnjene pogoje, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, to je, da bi sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Iz tega razloga je tožena stranka tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zavrnila. Sodišče meni, da je tožena stranka preuranjeno zaključila, da so pri tožniku podani razlogi za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva iz 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, po mnenju sodišča, niso dovolj zanesljivo ugotovljene. Sodišče meni, da bo glede na pisne izjave, ki jih je tožnik priložil tožbi, potrebno ponovno zaslišati priče, zlasti tudi B.K. in B.S., ter jih opozoriti na posledice krive izpovedbe. Kot že navedeno se vloga državljana druge republike za pridobitev državljanstva Republike Slovenije lahko odkloni, če bi pridobitev državljanstva predstavljala nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. V odločbi o odklonitvi vloge je potrebno navesti dejstva in razloge, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva pomenila nevarnost za javni red, kot tudi dejstva in okoliščine, iz katerih se zaključuje, da bi pridobitev državljanstva predstavljala nevarnost za varnost ali obrambo države. V izpodbijani odločbi taka dejstva in razlogi niso navedeni, niti ni opredeljeno, ali bi pridobitev državljanstva tožnika predstavljala nevarnost za javni red ali nevarnost za varnost oziroma obrambo države. Med najpomembnejšimi temeljnimi načeli upravnega po stopka je načelo materialne resnice, ki zahteva, da je treba v postopku ugotoviti resnično stanje stvari in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev (7. člen ZUP). V obravnavanem primeru temu načelu ni bilo v celoti zadovoljeno, zato je prišlo tudi do kršitve določbe 135. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Ker dejansko stanje ni popolno ugotovljeno, tudi obrazložitev odločbe ni skladna z določbo 2. odstavka 209. člena istega zakona. Sodišče je zato na podlagi določbe 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo, da bo tožena stranka lahko odpravila navedene pomanjkljivosti. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 in Uradni list RS, št. 55/92) in zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77 in Uradni list RS, št. 55/92 - ZUP) je sodišče uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).