Jedro

Sodišče prve stopnje se je zaradi podobnosti (po dejanskem in pravnem stanju) z obravnavano zadevo utemeljeno oprlo na argumentacijo iz sklepa II Ips 332/2015. V tej zadevi je Vrhovno sodišče ločilo situacijo, ko izvrševanje služnosti ni pogojeno z usposobitvijo trase poti, ki terja posege v služeče zemljišče, od situacije, ko uporaba ustanovljene nujne poti brez znatnega posega v zemljišče ni mogoča. V tem (slednjem) primeru sklep o zavezančevi dolžnosti dovoliti uporabo poti ali konfesorna tožba upravičencev zoper lastnika služečega zemljišča ni ustrezna podlaga za vzpostavitev (izgradnjo) poti. Služnostni upravičenec ima na voljo dve pravni možnosti: Že v sklepu o ustanovitvi nujne poti lahko izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti (taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljen način oziroma posege za vzpostavitev poti). Druga možnost pa je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti in načina vzpostavitve.

Ustanovljena nujna pot glede na stanje v naravi ni omogočala vseh načinov dostopa, kot so določeni v sklepu o ustanovitvi nujne poti. Sporna ravnanja so torej predstavljala poskus tožencev, da nujno pot v celoti usposobita za rabo, za katero je bila ustanovljena. Kar pa je že pojmovno v nasprotju z njuno tezo o vzdrževanju - kot ohranjanju (ne spreminjanju) obstoječega stanja, tj. stanja v času določitve nujne poti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti 307,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencema naložilo, (1) da opustita vsakršno neposredno in posredno (preko drugih oseb) poseganje v lastninsko pravico tožnikov na nepremičninah - parcelah 549/1 (v lasti tožnika), 550/1 (v solasti tožnikov) in *7 (v lasti tožnika), vse k. o. X, ki ni v skladu z vsebino nujne poti, ustanovljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015 z dne 1. 4. 2016 (v zemljiški knjigi vpisana z ID pravice: ...), še zlasti: izkopavanje zemlje na parcelah 550/1 in 549/1, zabijanje kolov, izvajanje kakršnihkoli gradbenih del, odlaganje orodja in drugih stvari ter parkiranje strojev, še zlasti na tistih delih navedenih parcel, po katerih poteka trasa nujne poti za potrebe parcele 549/2, k. o. X, po omenjenem sklepu (I. točka izreka), (2) da na delu parcel 550/1 in 549/1, obe k. o. X, na katerih je bil izkopan pas, dolg 37 m, širok 2,2 m in globok 0,15 m, vzpostavita prejšnje stanje, tako da nasujeta, poravnata in utrdita zemljo na način, da je ob deževju ne bo odnašala voda, da posejeta travo, primerno za krmo živali ter da odstranita 7 kolov, zasajenih tik ob izkopanem pasu zemlje (II. točka izreka), in (3) da tožnikoma povrneta 1.206,86 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Toženca, ki se zoper sodbo pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP,1 pritožbenemu sodišču predlagata, da odločitev spremeni (tožbeni zahtevek zavrne), oziroma podredno, jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Toženca sta v odgovoru na tožbo in nadaljnjih vlogah zanikala, da bi 30. 6. 2020 izvajala gradbena dela po projektu družbe A., d. o. o. , v zvezi s katerim teče postopek po predlogu za spremembo nujne poti. Tega dne sta dela izvajala dva delavca, ki jima je bilo naloženo, da dovozno pot do gospodujoče nepremičnine naredita varno, tj. da odstranita zatravljeni del in nasujeta drobljenec. S tem, ko ni zaslišalo izvedenca B. B., je sodišče zagrešilo procesno kršitev ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Izvedenec bi lahko potrdil, kakšno je bilo stanje trase nujne poti pred in po izdaji sklepa z dne 1. 4. 2016. Potrdil bi, da je bila nujna pot v naravi delno utrjena, torej ustrezna, v delu, kjer poteka po zatravljeni površini, pa bi bilo treba izvesti zgolj dodatno utrditev in ureditev (izkop humusa in nasutje drobljenca), torej ne izgradnjo nove poti. Za zavrnitev zahtevka bi zadoščala izpoved izvedenca, da je treba izvršiti le vzdrževanje z odstranitvijo trave in nasutjem drobljenca.

4. O obstoju ceste bi se lahko sodišče prepričalo na podlagi zaslišanja direktorja družbe C., d. o. o. Obstoj ceste pred 30. 6. 2020 dokazujejo tudi predložene fotografije. Pot se je zaradi zanemarjanja zatravila.

5. Trasa nujne poti je bila že pred ustanovitvijo v uporabi za motorna vozila. Šlo je za vzpostavitev varnejše vožnje, ne za to, da bi bila vožnja sploh mogoča. 6. Tožba je eden od številnih poskusov tožnikov, da tožencema onemogočita vožnjo z motornimi vozili po trasi nujne poti. Poti ne vzdržujeta, niti ne dovolita vzdrževanja. Toženca imata kot služnostna upravičenca pravico vzdrževati cesto tako, da je primerna za varno uporabo (tudi) z motornimi vozili (pritožnika se sklicujeta na zadevo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2750/2013). Odstranitev zaraščene trave in ponovno nasutje drobljenca ne predstavlja vzpostavitve, ampak vzdrževanje obstoječe poti. Ker tožnika vztrajno nasprotujeta določeni trasi nujne poti, ki je tudi ne vzdržujeta, je pravica tožencev do izvrševanja služnosti izvotljena.

_**Odgovor na pritožbo**_

7. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

_**Glede utemeljenosti pritožbe**_

8. Pritožba ni utemeljena.

_**Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje**_

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je bila v breme nepremičnin v solasti tožnikov za potrebe nepremičnine v solasti tožencev (parcela 549/2), za pešpot, za vožnjo z osebnimi motornimi vozili, občasno pa z drugimi tovornimi vozili, ki gravitirajo na povprečno gospodinjstvo z nosilnostjo do 5 ton, s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 135/2015 z dne 1. 4. 2016 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1876/2016 z dne 9. 11. 2016) ustanovljena nujna pot,2 - da sta toženca 30. 6. 2020 na parcelah 550/1 in 549/1 po izvajalcih opravila izmero in zakoličbo nujne poti ter (na dolžini 37 m, širini 2,2 m in globini 0,15 m) odstranila zemljino (stanje po posegih prikazujejo fotografije v spisu, npr. prilogi A11 in A26), - da sta toženca nameravala odstranjeno zemljo nadomestiti z betonskim drobljencem, vendar tega zaradi nasprotovanja tožnikov nista storila, - da sta toženca opisane gradbene posege izvedla z namenom, da omogočita dostop do njune nepremičnine z avtomobilom (pred posegi je bila trasa nujne poti zatravljena), - da sta tožnika s parkiranjem osebnih in tovornih vozil ter kmetijske mehanizacije na nujni poti ovirala izvrševanje služnostne pravice tožencev, kar je vodilo v spor po konfesorni tožbi (sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 685/2017 z dne 16. 11. 2018, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 312/2019 z dne 8. 5. 20193).

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

10. Tožnika kot zemljiškoknjižna (so)lastnika parcel 549/1, 550/1 in *7, vse k. o. X4, zoper toženca uveljavljata sodno varstvo z negatorno tožbo. Zahtevku za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice, s pravno podlago v prvem odstavku 99. člena SPZ5, se toženca upirata z ugovorom, da sta sporne posege (meritve, zakoličbo, izkop zemlje) izvajala na podlagi pravice nujne poti.

11. Lastnik ne uživa pravnega varstva, če ima tretji za posege v njegovo lastninsko pravico ustrezen pravni naslov (pravno podlago), zato je bila odločitev o zahtevku odvisna od odgovora na vprašanje, ali sta imela toženca pravno podlago za sporne posege (predvsem za izkop zemljine, pa tudi za nameravano nadomestitev zemljine z betonskim drobljencem).

12. Materialnopravno pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sklep o ustanovitvi nujne poti z dne 1. 4. 2016 predstavlja pravni naslov le za uporabo nujne poti, ne pa tudi za kakršnakoli dela, ki bi bistveno spreminjala obstoječe stanje v naravi.6 Toženca torej na podlagi sklepa, s katerim je bila ustanovljena nujna pot in opredeljen način dostopa, nista imela pravice do izgradnje (gradbene vzpostavitve) nujne poti. Sodišče prve stopnje se je zaradi podobnosti (po dejanskem in pravnem stanju) z obravnavano zadevo utemeljeno oprlo na argumentacijo iz sklepa II Ips 332/2015.7 V tej zadevi je Vrhovno sodišče ločilo situacijo, ko izvrševanje služnosti ni pogojeno z usposobitvijo trase poti, ki terja posege v služeče zemljišče, od situacije, ko uporaba ustanovljene nujne poti brez znatnega posega v zemljišče ni mogoča. V tem (slednjem) primeru sklep o zavezančevi dolžnosti dovoliti uporabo poti ali konfesorna tožba upravičencev zoper lastnika služečega zemljišča ni ustrezna podlaga za vzpostavitev (izgradnjo) poti. Služnostni upravičenec ima na voljo dve pravni možnosti: Že v sklepu o ustanovitvi nujne poti lahko izposluje odločitev o lastnikovi obveznosti dopustiti vzpostavitev poti (taka odločitev mora vsebovati konkretno opredeljeno stanje v naravi in konkretno opredeljen način oziroma posege za vzpostavitev poti). Druga možnost pa je tožba zoper lastnika zemljišča z zahtevkom za dopustitev vzpostavitve konkretno opisane poti in načina vzpostavitve.

13. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da sta toženca 30. 6. 2020 na nepremičninah tožnikov izvedla meritve, zakoličbo in izkop zemlje, zato je brezpredmetno pritožbeno problematiziranje dejstva, da sta tožnika neutemeljeno očitala tožencema izvedbo (obsežnejših) gradbenih del po projektu družbe A., d. o. o. 14. Nepravilna je pritožbena teza, da sta toženca 30. 6. 2020 z odstranitvijo travne ruše z namenom nasutja betonskega drobljenca zgolj vzdrževala služnostno (nujno) pot, oziroma na njej vzpostavljala prejšnje stanje v naravi (ker naj bi tožnika z opustitvijo skrbi povzročila, da je teren zatravil). Pri presoji, ali sta toženca izvajala vzdrževalna dela, je pravno relevantno stanje služnostne poti v naravi v času njene ustanovitve. Šele tedaj sta namreč toženca pridobila upravičenja, ki izvirajo iz pravice nujne poti.8 Ob izdaji sklepa o ustanovitvi nujne poti je bil pretežni del trase nujne poti - v delu, ko se teren dviga proti parceli tožencev, zatravljen (takšno stanje v naravi prikazujejo fotografije v mnenju izvedenca geodetske stroke - priloga A7). V 13. točki obrazložitve sklepa je zapis, da bo dostop za motorna vozila mogoč ob predpostavki, da se na zatravljenem delu nujne poti po parcelah 550/1 in 549/1 izvede peščena utrditev. Toženec je ob zaslišanju povedal, da so on oziroma njegovi najemniki do hiše dostopali izključno peš, in da so spornega dne odstranili travno rušo z namenom, da bi bila nujna pot varna za uporabo. Da varna vožnja z običajnimi osebnimi vozili po trasi nujne poti zaradi morebitnih zdrsov ni mogoča, izhaja tudi iz predloga (tožencev kot predlagateljev) za spremembo nujne poti (priloga A29). Vse navedeno utemeljuje zaključek, da ustanovljena nujna pot glede na stanje v naravi ni omogočala vseh načinov dostopa, kot so določeni v sklepu z dne 1. 4. 2016. Sporna ravnanja so torej predstavljala poskus tožencev, da nujno pot v celoti usposobita za rabo, za katero je bila ustanovljena. Kar pa je že pojmovno v nasprotju z njuno tezo o vzdrževanju - kot ohranjanju (ne spreminjanju) obstoječega stanja, tj. stanja v času določitve nujne poti. Izvedeni dokazi tudi omogočajo ugotovitev, da stanje poti v naravi pred posegom 30. 6. 2020 ni bilo bistveno drugačno kot ob ustanovitvi nujne poti - že ob ustanovitvi nujne poti je bil teren v pretežnem delu zatravljen (takšen ni postal šele kasneje, v obdobju po določitvi nujne poti, zaradi nevzdrževanja oziroma onemogočanja vzdrževanja). Ker služnostne poti nista (zgolj) vzdrževala, se pritožnika neutemeljeno sklicujeta na stališče, zavzeto v sklepu VSL I Cp 2750/2013, da lastnik zoper služnostnega upravičenca, ki vzdržuje služnostno pot, ne more uveljavljati stvarnopravnega varstva v smislu 99. člena SPZ.

15. Z opustitvijo izvedbe dokaza z zaslišanjem izvedenca gradbene stroke, imenovanega v postopku za določitev nujne poti, in direktorja družbe, ki je 30. 6. 2020 po nalogu tožencev izvajala sporne posege, sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih postopkovnih kršitev. Sodišču ni treba izvajati dokazov v zvezi z dejstvi, ki niso pravno odločilna, niti dokazov v zvezi z že dokazanimi dejstvi. Pri presoji, ali imajo sporni posegi naravo vzdrževalnih del, je pravno nepomembno, kakšno je bilo stanje poti v naravi oziroma kakšni so bili uporabljeni načini dostopa pred sodno določitvijo nujne poti. Sodišče prve stopnje se je o stanju služnostne poti v naravi v času njene sodne določitve oziroma v času spornih gradbenih posegov prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov, pri čemer pritožnika ne zatrjujeta zmotne ugotovitve teh dejstev.

16. Očitno je, da med pravdnima strankama ni konsenza glede načina usposobitve trase nujne poti (in ga zaradi razsežnosti medsebojnega konflikta zelo verjetno tudi ne bo), zato ju velja opozoriti, naj se izogibata samovoljnim ravnanjem, oziroma naj poskušata svoje pravne cilje doseči izključno po pravni poti - kakšni, je (kar zadeva služnostna upravičenca) razvidno iz zgornje obrazložitve.

17. Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je izpodbijana odločitev v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je oprt pravilen materialnopravni zaključek o utemeljenosti sodnega varstva z opustitvenim oziroma odstranitvenim zahtevkom.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

18. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo (zatrjevanih ali uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

_**Glede stroškov pritožbenega postopka**_

19. Toženca s pritožbo nista uspela, zato nosita stroške v zvezi z njo sama, tožnikoma pa sta na podlagi prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP, dolžna povrniti njune pritožbene stroške. Ti zajemajo 412,5 točk9 oziroma (upoštevajoč vrednost točke 0,60 EUR) 247,50 EUR za sestavo odgovora na pritožbo po tar. št. 22/1 OT,10 v zvezi s prvim odstavkom 7. člena OT, 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 22 % DDV. Znesek 307,99 EUR sta toženca dolžna tožnikoma plačati v roku 15 dni od vročitve te sodbe (prvi in drugi odstavek 313. člena ZPP), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15 - dnevnega paricijskega roka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. 2 S potekom od javne ceste s parc. št. 901, preko parcele št. *7 v površini 42 m2, preko parcele št. 550/1 v površini 120 m2, ter parcele št. 549/1 v površini 11 m2, kot je razvidno iz skice izvedenca geodetske stroke D. D. z dne 28. 10. 2015, kjer so robovi trase poti označeni z rdečo barvo, površine po posameznih parcelah pa z rdečo, rumeno in zeleno barvo. 3 Iz odločbe je razbrati stališče, da že ustanovitev nujne poti (ne šele njena izgradnja oziroma vzpostavitev), zagotavlja služnostnemu upravičencu pravno varstvo s konfesorno tožbo. 4 Vse v obrazložitvi navedene parcele se nahajajo v katastrski občini X, zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju ob navedbi posamezne parcele opušča navedbo katastrske občine. 5 Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami. Če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje (prvi odstavek 99. člena SPZ). 6 Enako stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo v zadevi I Cp 170/2023 (v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1634/2019 z dne 25. 8. 2022 - priloga B11), vodeni med istimi pravdnimi strankami (v enakih procesnih položajih kot v obravnavani zadevi). 7 V tej zadevi je šlo za situacijo, - da je sodišče na delu zemljišča ustanovilo nujno pot za hojo in vožnjo z vsemi vozili, pri čemer je realizacijo pravice ovirala okoliščina, da je bilo zemljišče zaradi zidu, ciprese in slivovega drevesa neprevozno, - da je upravičenec po najetih izvajalcih nujno pot v naravi vzpostavil sam (odstranil je del zidu, izruval nekaj cipres in slivovo drevo, izkopal zemljo in traso poti utrdil z betonom), in - da je lastnik obremenjene parcele s tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja in odškodnino, ki naj bi mu nastala zaradi samovoljnega posega tožencev. 8 Nujna pot se pridobi s pravnomočno sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku, ki ima pravno naravo konstitutivne odločbe. 9 Upoštevajoč v postopku navedeno vrednost spornega predmeta 4.182,08 EUR. 10 Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 24/2015, s spremembami in dopolnitvami.