Jedro

Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka v sorazmernih deležih. Če ni obstoja stečajne mase za vsaj delno poplačilo upnikov, je postopek stečaja nerazumno sprožati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP. Za pomoč je zaprosila v postopku osebnega stečaja v obliki oprostitve plačila sodnih stroškov. Organ za BPP ocenjuje, da je predmetna prošnja za dodelitev BPP nerazumna in kot taka ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP. Prosilka namreč ne razpolaga s premoženjem in ne prejema nobenega dohodka, ki bi omogočil kakršnokoli poplačilo njenih upnikov, saj je denarna socialna pomoč iz stečajne mase izvzeta. To pomeni, da namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran. Tako bi v stečajnem postopku nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne (tako tudi Upravno sodišče RS, sodba opr. št. I U 21/2012). Glede na navedeno je Organ za BPP prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnica v laično napisani tožbi navaja, da res ne razpolaga s kakšnim premoženjem in ne prejema dohodkov za poplačilo upnikov, vendar pa intenzivno išče zaposlitev, da bi lahko poplačala upnike. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je organ za BPP tudi po presoji sodišča upravičeno zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Organ za BPP je za svojo odločitev navedel pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna in da ima verjeten izgled za uspeh, zaradi česar je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati (prva alinea 24. člena). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz., če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

Tožnica v obravnavanem primeru priznava, da nima nobenega premoženja, ki bi tvorilo stečajno maso. Namen postopka osebnega stečaja po 382. členu ZFPPIPP je v tem, da bi iz premoženja stečajnega dolžnika vsi upniki hkrati in v enakih deležih prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Postopek osebnega stečaja je torej namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka v sorazmernih deležih. Če obstoj stečajne mase za vsaj delno poplačilo upnikov kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjen, sodišče takega postopka ne začne. Organ za BPP se v zvezi s tem upravičeno sklicuje tudi na vsebinsko povsem podobno sodbo Upravnega sodišča RS št. I U 21/2012 z dne 24. 1. 2012, kjer je sodišče presodilo, da je organ za BPP ravnal zakonito, ko ni odobril BPP v primeru, ko je postopek osebnega stečaja želel začeti dolžnik, ki ni imel nobenega premoženja za poplačilo upnikov.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.