Jedro

Na obnovitveni razlog „neobstoj pooblastila – neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh“ se lahko sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).

Izrek

P ritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.

2. Zoper omenjeni sklep sta se pritožila tožnika(1) po pooblaščenem odvetniku. Tožnik (2) D. N. pa je pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov vložil tudi sam in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka, v katerem naj se sodba z dne 28.5.2009 razveljavi, podredno pa da se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi poudarja, da ima obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Njegov predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP naj bi bil popoln, v njem pa natančno navedeni razlogi, zakaj okoliščin, ki predstavljajo obnovitveni razlog po omenjeni točki brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prejšnjem postopku. Trdi, da je bil njegov predlog za obnovo postopka vložen v zakonitem 30-dnevnem roku iz 6. točke 396. člena ZPP, to je od dneva, ko so se prejeti dokazi lahko uporabili v postopku obnove postopka. Poudarja, da naj bi bila izpodbijana odločitev samovoljna, kršene naj bi bile tako določbe ZPP kot tudi Ustave RS in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V nadaljevanju v celoti citira vsebino predloga za obnovo postopka, vsebino pripravljalne vloge odvetnika S. (prejete na sodišču 6.2.2013) in vsebino pisne izjave prvotoženca Ž. N. za narok dne 13.2.2013 ter opozarja, da naj bi okrožna sodnica J. J. storila več kaznivih dejanj v nadaljevanju, saj prej citirane vloge niso bile upoštevane pri odločitvi o predlogu za obnovo postopka. Prav tako naj ne bi bilo jasno, kaj naj bi dokazovala primerjava sklepa Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1097/2009, ki s predmetno zadevo nima nič skupnega. V pritožbi vloženi po odvetniku tožnika (3) navajata, da se z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni moč strinjati, saj so bile v predlogu za obnovo postopka navedene vse obvezne sestavine kot so predvidene v 397. členu ZPP. V njem je bilo izrecno navedeno, da sta tožeči stranki in stranski intervenient pridobila pisno izjavo tožene stranke, ki je datirala z dnem 4.1.2012. Pred pridobitvijo omenjene izjave obnovitvenega razloga nista mogla uveljavljati. Tudi sicer je sodišče v predmetni zadevi opravilo narok in bi lahko ob morebitni nejasnosti zaslišalo ali toženo stranko ali pa stranskega intervenienta, česar pa ni storilo. Nepravilna in protispisna naj bi bila tudi navajanja sodišča pod točko 2 obrazložitve. Tožena stranka v tem postopku ni nasprotovala zahtevku tožeče stranke. Res so vloge v spisu vlagali domnevni pooblaščenci, katerih pa tožena stranka nikoli ni pooblastila za zastopanje. Neutemeljene naj bi bile tudi navedbe sodišča prve stopnje pod točko 8. Tožeča stranka in stranski intervenient sta šele 4.1.2012 pridobila nov dokaz, to je overjeno izjavo tožene stranke, s katero do tedaj nista razpolagala in je tudi nista mogla predložiti.

3. Prvotoženi Ž. N. je v odgovoru navedel, da se s predlogom za obnovo strinja. Drugotoženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Čeprav sta v predlogu za obnovo postopka (podobno pa tudi sedaj v pritožbi) pritožnika navajala, da uveljavljata obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP (češ da razpolagata z novim dokazom), pa gre po vsebini (sploh samega predloženega dokaza) dejansko za uveljavljanje obnovitvenega razloga po 4. točke 394. člena ZPP, in sicer da odvetniki, ki naj bi zastopali prvotoženega Ž. N. niso imeli pooblastila za zastopanje le-tega (ta procesna kršitev odvetnikovega zastopanja brez pooblastila oziroma kršitev pravil o zastopanju nasploh je seveda tudi pritožbeni razlog predviden v 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Prvotoženčeva izjava o pripoznavi ugotovitvene tožbe z dne 4.1.2012 (priloga A 56) zato seveda ni nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP, kot to zatrjujeta, ampak kvečjemu dokaz za njune trditve, da zastopanje prvotoženca ni bilo ustrezno.

6. V skladu z določbo 3. točke 396. člena ZPP je moč obnovitveni razlog iz 4. točke 394. člena ZPP (torej če pooblaščenec ni imel potrebnega pooblastila oziroma dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja) uveljavljati v 30-ih dneh od dneva, ko je stranka izvedela za ta razlog. Glede te okoliščine (kdaj naj bi neupravičeno zastopani, to je prvotoženi, izvedel za to okoliščino) pa ne v samem predlogu za obnovo niti v pritožbah ni prav nobenih navedb. Iz tega razloga je moč pritrditi stališču, da je predlog za obnovo postopka nepopoln (prvi odstavek 337. člena ZPP). S slednjo pa je tesno povezana še mnogo bolj pomembna okoliščina, in sicer da se lahko na omenjeni obnovitveni razlog (neobstoj pooblastila - neupravičeno zastopanje oziroma na kršitev pravil o zastopanju nasploh) sklicuje le neupravičeno zastopani, ne pa nasprotna stranka (saj gre za varstvo neupravičeno zastopanega).(4) V skladu z navedenim pritožnika za uveljavljanje takšnega obnovitvenega razloga sploh nimata ustreznega pravnega interesa (njun predlog pa je zato nedopusten). Posledično so neutemeljeni (nerelevantni) vsi pritožbeni očitki o kršitvah, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje, izpodbijana odločitev pa je v celoti pravilna.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Oziroma tožnica in stranski intervenient. (2) Oziroma stranski intervenient. (3) Oziroma tožnica in stranski intervenient. (4) Glej J. Zobec, ZPP s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, 2009, str. 304.