Jedro

Ni nikakršne zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Ni pa ovir, da se RS oz. občina z dedinjo zapustnikovega premoženja ne bi mogla dogovoriti drugače, torej skleniti dogovor, ki bi sledil njenemu predlogu. Takšno je tudi stališče sodne prakse.

Po prvem odstavku 129. člena ZD se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Slednje pa je pritožnica v postopku zatrjevala, zaradi česar se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu zapustnikovih nepremičnin.

Ker se pritožnica lahko odpove omejitvi dedovanja na določenem (nepremičnem) delu zapuščine, ostaja odprto vprašanje dedovanja ali omejitve dedovanja (v razmerju do občine) premoženja v obsegu, ki bi bilo sicer izročeno in bi postalo last RS. Poleg navedenega je izjava dedinje, da se odpoveduje dedovanju na nepremičninah neupoštevna, saj odpoved dediščini na podlagi prvega odstavka 136. člena ZD ne more biti delna. Dedič deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podal.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem A. A. sodi 1/3 deleža nepremičnin s parc. št. 1 in 21, k. o. X, denarna sredstva na osebnem računu pri Banki, d. d., št. računa ...2 in neizplačani pokojninski prejemek pri ZPIZ v znesku 595,08 EUR (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da sta Občina ...3 in Republika Slovenija4 vložili predlog za omejitev dedovanja, Občina iz naslova doplačila stroškov institucionalnega varstva v znesku 28.147,21 EUR, RS pa iz naslova izplačanega varstvenega dodatka v znesku 4.432,21 EUR (II. točka izreka). Na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju5 je omejilo dedovanje do višine prijavljenih terjatev tako, da je v I. točki izreka navedeno premoženje izročilo Občini do 86,40 % ter RS do 13,60 % (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje RS iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku6, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Meni, da sodišče ni upoštevalo njene vloge z dne 29. 8. 2022, s katero se je v skladu s 129. členom ZD odpovedala pravici do povračila pomoči na zapustnikovem solastniškem deležu nepremičnin, ker bi bila delitev ekonomsko neupravičena. Zanjo bi lastništvo tega premoženja predstavljalo nesorazmerno breme, zato je vztrajala le pri omejitvi na zapustnikovih denarnih sredstvih na bančnem računu in na neizplačanem pokojninskem prejemku. Sodišče je izhajalo iz napačne razlage 128. člena ZD, saj določba ne govori o omejitvi dedovanja na celotni zapuščini v sorazmernem deležu, pač pa se omejitev izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči. Ni ovir, da omenjeni „del zapustnikovega premoženja“ ne bi predstavljal le posamezne nepremičnine ali drugega dela zapuščine. Če bi veljala razlaga zakonskih določb, kot jo zagovarja prvo sodišče, bi to v praksi pomenilo nepotrebno drobljenje solastniških deležev na nepremičninah, kar je, vsaj ko gre za kmetijska zemljišča, kot v danem primeru, v nasprotju s cilji kmetijske politike. ZD ne predvideva soglasja dedičev ali sklenitve dogovora za izvedbo omejitve dedovanja. Določbo 128. člena ZD je treba tolmačiti tako, da se lahko dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve.

Sodišče tudi ni pravilno uporabilo 129. člena ZD, ki določa, da se lahko upravičenec odpove pravici do povračila pomoči tudi v primeru, ko bi premoženje, ki je postalo njegova last, zanj predstavljalo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imel nesorazmerne stroške. Pritožnica se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na nepremičninah. Ob upoštevanju argumentacije iz večjega na manjše, bi moralo biti jasno, da se lahko država odpove uveljavljanju omejitve dedovanja tudi na posameznem delu zapuščine, še zlasti, ker zakon odpoved veže na okoliščine, ki so nujno povezane z vrsto premoženja, ki je predmet zapuščine (upravljanje in razpolaganje). Narava premoženja je zelo različna, zato je toga razlaga tega določila neživljenjska in tudi v nasprotju z ostalimi metodami razlage zakonskih določil. Na eni strani bi takšna razlaga silila državo v neekonomičen prevzem posameznih delov zapuščine, tudi na škodo javnega premoženja, na drugi strani pa bi se bila država prisiljena odpovedati uveljavljanju omejitve dedovanja, četudi bi lahko prišla vsaj do delnega povračila. Sklicuje se na sklep Ustavnega sodišča U-I-223/08. Ni videti razloga, da država ne bi mogla vztrajati, da se omejitev izvede le na delu zapuščinskega premoženja, vprašanje pa je, ali do višine vrednosti tega dela premoženja, ki bi ji sicer pripadal, ostane nepoplačana. V tem delu bi se lahko štelo, da se je odpovedala pravici do povračila pomoči. 3. Dedinja B. B. in Občina na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po zapustniku A. A. je edina (oporočna) dedinja zapustnikova sestra B. B.7, saj sta se njegova nečaka C. C. in D. D. (potencialna zakonita dediča) odpovedala dedovanju in tako nista dediča po njem. Zapustnik je prejemal/užival socialnovarstveno pomoč, ki sta jo nudili upravičenki občina in RS. Dedinja ni imela ugovorov zoper terjatvi upravičenk, ki sta podali predlog za omejitev dedovanja, in je soglašala, da zapustnikovo premoženje preide v last RS in občina. Ugotovljeno je, da je vrednost terjatev občina in RS višja od vrednosti zapustnikovega premoženja (ta znaša po podatkih spisa 2.554,64 EUR), kar načeloma/praviloma pomeni, da njegovo premoženje ne preide na dedinjo. Premoženje, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja.

6. Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede (v zapuščinskem postopku) tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine (tretji odstavek 128. člena ZD). Četrti odstavek 128. člena ZD dedičem omogoča izbiro - vrednost pomoči, ki jo je država oziroma občina dala zapustniku, lahko povrnejo in dedujejo celotno premoženje. Če dediči te možnosti ne izkoristijo, se njihovo dedovanje omeji do višine vrednosti pomoči, ki jo je prejel zapustnik, dajalec pomoči pa postane (so)lastnik na stvareh iz zapustnikovega premoženja.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba prvega odstavka 128. člena ZD omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Namenska in jezikovna razlaga določbe („da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji“) tega ne ponuja. Institut iz 128. člena ZD dajalcu pomoči omogoča povrnitev izplačanih sredstev na način, da pridobi premoženje, ki obstaja ravno zaradi izplačane pomoči. Omejitev dedovanja in izročitev nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje (torej glede vsega premoženja zapustnika - nepremičnega in premičnega oziroma denarnih sredstev), in sicer v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Čeprav sta RS oz. občina kot upravičenki do omejitve dedovanja v drugačnem položaju kot dediči zapustnika, ni nikakršne zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Ni pa ovir, da se RS oz. občina z dedinjo zapustnikovega premoženja ne bi mogla dogovoriti drugače, torej skleniti dogovor, ki bi sledil njenemu predlogu. Takšno je tudi stališče sodne prakse.8 Ker v obravnavanem primeru edina dedinja ni soglašala s predlogom, naj se dedovanje omeji le na denarna sredstva/prejemke zapustnika, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se omejitev dedovanja izvede glede celotnega zapustnikovega premoženja, ob več upravičencih v sorazmerju z njunimi zneski terjatev.

8. Pravilno pa pritožba opozarja na zmotnost izpodbijane odločitve, saj ne upošteva, da se je RS z vlogo z dne 29. 8. 2022, dopolnjeno z vlogo 30. 8. 2022, pravici do uveljavljanja omejitve dedovanja na zapustnikovih nepremičninah v luči prvega odstavka 129. člena ZD odpovedala, vztrajala pa je pri omejitvi dedovanja na ostalem zapustnikovem premoženju (denarnih sredstvih in neizplačanem pokojninskem prejemku).

9. Po prvem odstavku 129. člena ZD se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške.9 Slednje pa je pritožnica v postopku zatrjevala, zaradi česar se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu zapustnikovih nepremičnin. Zakonodajalčev namen sprejete dopolnitve določbe 129. člena ZD je, da se upravičenec z odpovedjo pravici do povračila pomoči izogne težavam, ki mu jih določeno premoženje prinese ali bi z njim imel nesorazmerne stroške10. Gre za primere, ko bi upravičenec na podlagi omejitve dedovanja postal lastnik zelo majhnih deležev nepremičnin, ki mu prinašajo le breme, ker z njimi težko razpolaga (proda ali razdeli), zaradi česar uveljavljanje pravice do omejitve dedovanja takšnega premoženja ne doseže namena omejitve dedovanja. Če torej le določeno nepremično premoženje za upravičenca pomeni obremenitev, se upravičenec lahko le deloma odpove uveljavljanju omejitve dedovanju na tem delu zapustnikovega nepremičnega premoženja.

10. Iz podatkov spisa izhaja, da gre pri zapustnikovem nepremičnem premoženju za majhen solastninski delež (1/3) na dveh parcelah, ki sta kmetijski zemljišči na območju občine Y., čigar vrednost je izredno nizka. Po vpogledu v javno dostopne podatke zemljiške knjige sta nepremičnini v ostalem deležu že v lasti zapustnikove sestre, oporočne dedinje B. B., in zapustnikovih nečakov (1/3+1/6+1/6). Po neprerekanih trditvah pritožnice v postopku na nižji stopnji bi bilo upravljanje s prevzetimi deleži nepremičnin povezano z nesorazmerno visokimi stroški, bremenili bi jo stroški upravljanja in delitve solastnine, ki bi po splošno znanih predvidevanjih presegli vrednost deleža posamezne nepremičnine. Te okoliščine primera po presoji pritožbenega sodišča kažejo na negospodarnost prevzema nepremičnega premoženja, zato je podana podlaga za sprejem odločitve, da se ob pritožničini odpovedi omejitvi dedovanja na zapustnikovih nepremičninah lahko izvede omejitev dedovanja le na preostalem delu zapustnikovega premoženja.

11. Ker se pritožnica lahko odpove omejitvi dedovanja na določenem (nepremičnem) delu zapuščine, ostaja odprto vprašanje dedovanja ali omejitve dedovanja (v razmerju do občine) premoženja v obsegu, ki bi bilo sicer izročeno in bi postalo last RS. Poleg navedenega je izjava dedinje, da se odpoveduje dedovanju na nepremičninah (list. št. 39) neupoštevna, saj odpoved dediščini na podlagi prvega odstavka 136. člena ZD ne more biti delna. Dedič deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podal.11

12. Ker je pritožba utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zahteve po povezanosti, jasnosti in enotnosti odločitve glede odločitve, kdo deduje oziroma komu se izroči premoženje zapustnika, je pritožbeno sodišče III. točko izreka sklepa v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 265. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred odločitvijo seznaniti dedinjo B. B. o tem, da se dediščini ne more delno odpovedati, ter dati njej in občini možnost, da se izjavita o dedovanju še spornega premoženja oziroma omejitvi dedovanja na njem ter odgovoriti na vprašanje (in posledično odločiti), ali je RS z delno odpovedjo omejitve dedovanju na nepremičnem premoženju zapustnika pristala, da ostane do višine vrednosti tega premoženja, ki bi ji sicer šel, nepoplačana. Odločitev o (delni) razveljavitvi sklepa je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi ocene, da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi v primeru drugačne odločitve pritožbeno sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.

1 Po (pridobljenih) podatkih spisa (s strani GURS) je vrednost deleža (1/3) prve nepremičnine 35,33 EUR, vrednost deleža (1/3) druge nepremičnine 112,33 EUR (prilogi A 10, 11). 2 Po podatkih spisa je imel pokojni na bančnem računu ob smrti 1.811,90 EUR (list. št. 13). 3 V nadaljevanju občina 4 V nadaljevanju RS. 5 V nadaljevanju ZD. 6 V nadaljevanju ZPP. 7 Zapustnik ji je z lastnoročno oporoko pred pričami z dne 5. 3. 2015, ki je bila razglašena 23. 5. 2022, prepustil vse svoje premoženje. 8 Glej odločbe; VSL I Cp 923/2020, I Cp 2788/2014, I Cp 833/2022 in VSK I Cp 497/2020. 9 Zadnji del določbe „ali če bi premoženje,...“ je bil sprejet z novelo ZD-C, UR. l. RS, št. 63/2016. 10 Glej obrazložitev predloga ZD-C, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), redni postopek, EPA 1034-VII, Poročevalec DZ, str. 9, 35. 11 Glej Karel Zupančič: Dedovanje z uvodnimi pojasnili, UL RS 2005, str.10-106.