Jedro

V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta samodejno konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo izvršbe na zadnje dovoljeno sredstvo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da je izvršilni postopek končan (točka I izreka), predlog upnika z dne 8. 7. 2021 za nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pa je zavrglo (točka II izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev se pravočasno pritožuje upnik smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Primarno izpostavlja, da sodišče prve stopnje v predhodnih sklepih ni določilo, da se bo predmetni izvršilni postopek štel za ustavljenega, v kolikor upnik v istem roku ne bo predlagal novega izvršilnega sredstva oz. predlagal naroka za predložitev seznama dolžnikovega premoženja. Meni, da ni zakonske osnove za avtomatično ustavitev postopka v primeru poteka 15 dnevnega roka po predložitvi seznama dolžnikovega premoženja, saj šesti odstavek 31. člena ZIZ določa le, da upnik lahko v 15 dneh predlaga izvedbo naroka. Tega pa upnik ni storil, ker za to ni bilo potrebe, saj je iz predloženega seznama ugotovil dodatno premoženje in zato predlagal novo izvršilno sredstvo. Predmetni izvršilni postopek bi lahko bil ustavljen kvečjemu na podlagi točke I izreka izpodbijanega sklepa, vendar je upnik že pred tem predlagal nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstev, zato v tem trenutku za ustavitev niso bili izpolnjeni pogoji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz podatkov spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa je bila v predmetnem izvršilnem postopku izvršba v vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi že pravnomočno ustavljena, v teku je bil zgolj še postopek s predložitvijo seznama dolžnikovega premoženja v skladu z 31. členom ZIZ. Kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, je imel upnik možnost v roku 15 dni od prejema seznama dolžnikovega premoženja predlagati izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja. Ker tega v tem roku ni storil, kar pritožbeno ni sporno, je bil s tem zaključen postopek v zvezi s seznamom dolžnikovega premoženja.

5. Drži sicer, kot izpostavlja pritožba, da zakon ne predvideva avtomatične ustavitve izvršilnega postopka v primeru poteka 15 dnevnega roka za predlaganje izvedbe naroka in da je ta predlog dejansko nepotreben, če je upnik že iz predloženega seznama premoženja ugotovil, na katero dodatno premoženje lahko poseže z izvršbo. Vendar pa bi moral upnik v konkretnem primeru kljub temu znotraj 15 dnevnega roka predlagati izvršbo na novo izvršilno sredstvo, če bi želel preprečiti posledico, ki nastopi samodejno v določenih primerih, med drugim tudi v predmetni situaciji, t.j. končanje izvršilnega postopka.

6. V tej zvezi pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ZIZ izrecno ne določa, kdaj se šteje, da je izvršilni postopek končan. Pri presoji navedenega vprašanja je potrebno izhajati iz namena izvršilnega postopka, ki je prvenstveno v realizaciji terjatve iz izvršilnega naslova. V skladu z namenom izvršilnega postopka se ta samodejno konča z zadnjim izvršilnim dejanjem, s katerim se upnikova terjatev poplača oziroma na podlagi sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zaradi neuspešne izvršbe. V primeru dovoljene izvršbe na več sredstev izvršbe, se postopek (samodejno) konča z ustavitvijo izvršbe na zadnje dovoljeno sredstvo.

7. Glede na pravkar povedano v trenutku, ko v izvršilnem postopku ni več (aktivnih) izvršilnih sredstev ali drugega postopka, ki terja procesno obravnavanje (kot je to primer s seznamom dolžnikovega premoženja), nastopi samodejno končanje izvršilnega postopka po sami naravi stvari in je sklep sodišča o tem vprašanju zgolj ugotovitvene narave. Tako ne gre pritrditi pritožbenemu stališču, da je za ustavitev oz. končanje izvršilnega postopka v konkretnem primeru potreben (konstitutivni) sklep izvršilnega sodišča. Prav tako v tem primeru ni potrebno predhodno upnika opominjati na to, da bo v primeru njegove neaktivnosti nastopilo končanje izvršilnega postopka, saj za takšno opozorilo ni zakonske podlage.

8. Ker je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložil po poteku 15 dnevnega roka (od vročitve dolžnikovega seznama premoženja), kar pritožbeno ni sporno, ga je glede na obrazloženo vložil po tem, ko je bil predmetni izvršilni postopek že (samodejno) končan. Tako je pravilna in zakonita tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tega predloga, saj končanega postopka ni mogoče nadaljevati. To pa upniku ne jemlje pravice do vnovične vložitve predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem predlaga izvršbo (tudi) na izvršilna sredstva, ki jih zajema njegov (tokrat) zavržen predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.

9. Ker glede na obrazloženo pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).