Jedro

Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom ZFPPIPP, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence. Če sodišče na podlagi prejetih podatkov ugotovi, da obstajajo ovire za odpust, predlog za odpust zavrne.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz kazenske evidence izhaja, da pri pritožniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj je bil s sodbo Višjega sodišče v Celju (II Kp 13456/09) pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. To kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano, spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, gre torej za delikt, ki glede na 1. točko 399. člena ZFPPIPP pomeni oviro za odpust dolžnikovih obveznosti. Zato so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni mogoče utemeljevati pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z dolžnikovim odpustom obveznosti. Dejstvo, da bo dolžnik kasneje predlagal izbris, ne vpliva na obstoj pravnega interesa, saj mora tega sodišče ugotavljati glede na trenutno stanje in okoliščine. Dolžnik bo lahko izkazal pravni interes in predlagal začetek postopka osebnega stečaja, ko bodo prenehale ovire za odpust, določene v 399. členu ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predolg za začetek osebnega stečaja.

2. Zoper sklep se je pritožil dolžnik, ki navaja laične pritožbene razloge, katere je mogoče razumeti kot razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da ugodi predlogu za začetek osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnikovo navajanje nove okoliščine, da je zaposlen od 15. 12. 2014, po oceni višjega sodišča ne pomeni takšne okoliščine, ki bi zadostila primarnemu namenu osebnega stečaja, določenega v 382. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Dolžnik pri tem ne navede, kolikšna je njegova plača, kar pa je, ob hkratni dolžnikovi navedbi, da je dolžan plačevati otrokom preživnino v znesku 200 EUR, pomemben podatek, saj ta obveznost obremenjuje stečajno maso na podlagi 2. točke tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP. Tako ni mogoče ugotoviti, ali bodo poplačani njegovi upniki, katerim dolguje kar 85.200,00 EUR.

5. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da bo pritožnik kot dolžnik odpust obveznosti predlagal po koncu preizkusne dobe. Če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti v skladu s 398. členom ZFPPIPP, mora sodišče zahtevati podatke za stečajnega dolžnika iz kazenske evidence. Če sodišče na podlagi prejetih podatkov ugotovi, da obstajajo ovire za odpust, predlog za odpust zavrne (prvi in drugi odstavek 400. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz kazenske evidence izhaja, da pri pritožniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, saj je bil s sodbo Višjega sodišče v Celju (II Kp 13456/09) pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poslovne goljufije. To kaznivo dejanje, ki še ni izbrisano, spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, gre torej za delikt, ki glede na 1. točko 399. člena ZFPPIPP pomeni oviro za odpust dolžnikovih obveznosti. Zato so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da ni mogoče utemeljevati pravnega interesa za začetek postopka osebnega stečaja z dolžnikovim odpustom obveznosti. Dejstvo, da bo dolžnik kasneje predlagal izbris, ne vpliva na obstoj pravnega interesa, saj mora tega sodišče ugotavljati glede na trenutno stanje in okoliščine. Dolžnik bo lahko izkazal pravni interes in predlagal začetek postopka osebnega stečaja, ko bodo prenehale ovire za odpust, določene v 399. členu ZFPPIPP.

6. Višje sodišče tako ocenjuje, da so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da za začetek stečajnega postopka dolžnik ni izkazal pravnega interesa in je na podlagi prvega odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 121. členom ZFPPIPP predlog za začetek osebnega stečaja zavrglo.

7. Ker so uveljavljeni pritožbeni razlogi neutemeljeni, hkrati pa ne obstajajo pritožbeni razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.