Jedro

Iz določb ZKme-1 izhaja, da se odločba o odobritvi nepovratnih sredstev izda konkretni osebi oziroma podjetniku, ki je tudi edini upravičen do uveljavitve teh sredstev.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ oz. Agencija) zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev istega organa št. 33150-2/2008/8 z dne 4. 12. 2008. V obrazložitvi navaja, da je bila z navedeno odločbo z dne 4. 12. 2008 stranki A.A. s. p. odobrena vloga za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 200.000,00 EUR za sofinanciranje iz ukrepa Diverzifikacija za nekmetijske dejavnosti, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za Ukrep 311 (Javni razpis, Ur. list RS, št. 88/2008). Sredstva iz ukrepa 311 so se odobrila stranki po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 (Uredba, Ur. list RS, št. 73/2008 in 17/2009) in Javnem razpisu. A.A. je dne 31. 1. 2011 vložil zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 199.993,57 EUR in zahtevku priložila tam navedeno dokumentacijo (poročilo o opravljenem delu, tri ponudbe za dela za opremo nad 10.000,00 EUR, račune z dokazili o njihovem plačilu, uporabno dovoljenje). Zakon o kmetijstvu v 56. členu določa, da zahtevke za izplačilo sredstev, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ odobri in sredstva izplača na strankin transakcijski račun. Nakazilo na račun šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev organ z odločbo zavrne. Javni razpis v V točki (pogoji za dodelitev sredstev) pod posebnimi pogoji v sedmem odstavku določa obveznosti upravičenca. V 4. alineji je določeno, da mora stranka dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, opravljati še vsaj naslednjih 5 let po izplačilu sredstev. V tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb, odtujiti naložbe ali uporabljati naložbo v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev. Po prejemu zahtevka je upravni organ po uradni dolžnosti pridobil podatke iz uradne evidence AJPES in ugotovil, da je bila stranka (A.A. s.p.) dne 4. 2. 2009 izbrisana iz registra, o čemer Agencije pred spremembo ni obvestila. Šele dne 9. 6. 2009 je Agencijo obvestila o spremembi matične številke podjetja oz. registracije novega podjetja A.A. s.p. Tudi to novo podjetje je bilo dne 9. 11. 2010 že izbrisano iz poslovnega registra. To pomeni, da A.A. kot fizična oseba uveljavlja zahtevek za izplačilo sredstev za podjetje, ki več ne obstaja. Tudi zahtevku priloženi računi niso bili izdani prvotnemu podjetju A.A. s.p., ampak naknadno registriranemu s.p., ki je prav tako že izbrisan iz registra. Vlagatelj zahtevka A.A v postopku sam navaja (priznava), da je bilo njegovo podjetje (s.p.) zaprto iz tam navedenih razlogov (zaradi hude stiske, ki je nastala kot posledica naravnih ujm, splošne situacije v gradbenem sektorju in možnosti upokojitve). Iz tega razloga je prišlo do prenosa aktivnosti na tožnikovo ženo B.B. s.p. Ker je torej zahtevek za izplačilo sredstev vložila stranka, katera več ne obstaja, saj je bila izbrisana iz poslovnega registra izbrisana, je bilo treba zahtevek zavrniti. S posredovanjem neverodostojne listine pa so bile kršene tudi določbe 56. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1). V skladu s 57. členom ZKme-1 stranka ni upravičena do kandidiranja za sredstva iz ukrepov politike razvoja podeželja naslednjih 5 let, prav tako je stranka izključena iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa za zadevno in naslednje koledarsko leto.

Tožnik v tožbi navaja, da je v predmetnem postopku nastopal kot fizična (in ne pravna) oseba. S tem, ko je opravljanje dejavnosti prenesel na ženo kot ožjega družinskega člana, ni kršil nobenega predpisa. Žena je tudi njegova zakonita dedinja, znotraj zakonske zveze pridobljeno premoženje pa predstavlja njuno skupno premoženje. V sedanjem ženinem podjetju (s.p.) je tožnik prokurist. Pridobitev sredstev po odločbi z dne 4. 12. 2008 je zanju (njega in ženo) življenjskega pomena, saj sta zaradi izvedbe projekta – Požar turizem, pri banki C. najela kratkoročni kredit, pri banki D. d.d. pa dolgoročnega. V kolikor sedaj sredstev ne bosta prejela, bodo banke kot hipotekarni upniki z izvršbo segle po njunem premoženju, ki se bo prodalo na javni dražbi po polovični vrednosti, s tem pa jima bo nastala velika škoda. Agencija v izpodbijani odločbi ni upoštevala, da jo je tožnik obvestil o tem, da je opravljanje celotne kmetijske dejavnosti na turistični kmetiji ... prevzel ožji družinski član. Agencija ga v zvezi s tem obvestilom tudi ni pozvala k dopolnitvi vloge. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa mu je dolžna povrniti vse stroške postopka v roku 15 dni pod izvršbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da so tožbene navedbe oz. ugovori neutemeljeni. Tožnik Agencije pred spremembo ni obvestil, da je podjetje A.A. s.p. z dnem 4. 2. 2009 izbrisano iz registra, ampak je to storil šele dne 9. 6. 2009, ko je Agencijo obvestil o registraciji novega podjetja, ki pa je tudi bilo dne 9. 11. 2010 že tudi izbrisano iz poslovnega registra. Prav tako tožnik Agenciji ni poročal o kakršnih koli težavah. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

V svoji pripravljalni vlogi tožnik ponavlja, da s prenosom dejavnost na drugo osebo ni kršil nobenih predpisov, prav tako ni odtujil naložbe, saj je ta ostala v skupnem premoženju obeh zakoncev. Zato tudi ni mogoče trditi, da je uvedel bistvene spremembe. Agencija pa bi mu morala (kot prava neuki stranki) pojasniti, da lahko zahtevek za izplačilo sredstev vloži le prevzemnica poslov, torej njegova žena. Vztraja pri svojem tožbenem predlogu.

V odgovoru na to pripravljalno vlogo tožena stranka ponavlja, da mora stranka, skladno z 89. členom Uredbe, dejavnost, za katero so bila sredstva dodeljena, opravljati še vsaj naslednjih 5 let po izplačilu sredstev, da v tem obdobju ne sme uvajati bistvenih sprememb oz. odtujiti naložbe ali uporabljati naložbo v nasprotju z namenom dodeljenih sredstev, teh pogojev pa tožnik s tem, ko je ukinil svojo dejavnost oz. jo prenesel na drugo osebo, ni izpolnil. Zato vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in ponovno predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da se odločba o odobritvi nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja v višini do 200.000,00 EUR (odločba z dne 4. 12. 2008) nanaša na tožnika kot podjetnika (A.A. s.p.). Zato je le kot podjetnik tudi pridobil možnost uveljavljati pravice in izpolnjevati dolžnosti iz te odločbe. S tem, ko je brez predhodne odobritve s strani Agencije svoje posle prenesel na drugo osebo, je izgubil pravice iz navedene odločbe o dodelitvi sredstev, druga oseba (tožnikova žena B.B. s.p.) pa jih ni pridobila na nobeni zakonski podlagi.

Dejstva, da je bil kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra in da je torej nehal poslovati, tožnik ne zanika. Prav tako ne zanika, da se glede tega ni predhodno dogovoril z Agencijo oz. da mu le ta v tem smislu predhodno ni izdala nobene odločbe oz. kakšne druge odobritve, niti niso bile njegove pravice iz navedene odločbe s kakšnim upravnim aktom prenesene na njegovo ženo. Okoliščina, da je Agencijo dosti kasneje, dne 9. 6. 2009, obvestil o registraciji novega s.p., na navedene ugotovitve oz. izpodbijano odločitev ne more vplivati, še posebej, ker je bil tudi takrat na novo registriran s.p. kasneje tudi izbrisan iz registra, poslovanje pa (kot trdi tožnik) preneseno na s.p. njegove žene.

Upoštevaje navedeno, je utemeljena ugotovitev upravnega organa, da je tožnik (takrat torej že fizična oseba A.A., saj je bil kot s.p. že odjavljen) na Agencijo poslal zahtevo za izplačilo sredstev za podjetje, ki več ne obstaja. Sodišče se strinja z upravnim organom oziroma toženo stranko v presoji, da nova firma B.B. s.p., katere edina ustanoviteljica je B.B. (tožnikova žena) ni tista oseba, kateri so bila sredstva dodeljena, niti ne izkazuje kakršnegakoli upravičenja do prenosa pravic iz odločbe o odobritvi nepovratnih sredstev nanjo.

V zvezi z obravnavano problematiko je v Zakonu o kmetijstvu (ZKme-1) v poglavju „Postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja“ med drugim določeno, da izda pristojni organ odločbo o pravici do sredstev strankam, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa (53. člen – odločba o pravici do sredstev). Po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, lahko stranka vloži obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev. Če bi bile tudi s to spremembo izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev, pristojni organ strankinemu zahtevku za spremembo ugodi, o čemer izda posebno odločbo s katero določi, da se spremeni obveznost. Pristojni organ pa lahko strankin zahtevek za spremembo obveznosti tudi zavrne, zoper odločbo iz tega člena pa pritožba ni dovoljena (54. člen – sprememba obveznosti o pravici do sredstev). Za izplačilo sredstev stranke vlagajo zahtevke. Zahtevek, ki izpolnjuje pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ odobri in sredstva izplača na strankin transakcijski račun. Nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno, če pa zahtevku stranke ni v celoti ugodeno pristojni organ o zahtevku odloči z odločbo. Zahtevek, ki je v nasprotju z zahtevami iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ z odločbo zavrne.

Iz citiranih določb ZKme-1 torej izhaja, da agencija odločbo o odobritvi sredstev izda konkretni (pravni ali fizični) osebi oziroma podjetniku, ki je potem seveda edini upravičenec do uveljavitve teh sredstev. Le on lahko vloži zahtevek za odobritev izplačila sredstev in le njemu so lahko sredstva nakazana, če so zato izpolnjeni vsi pogoji. To velja tudi za predmetno odločbo o dodelitvi sredstev z dne 4. 12. 2008. Edina možnost spremembe obveznosti ali pravic po odločbi o odobritvi sredstev bi bila v tem, da bi o tem na strankino posebno vlogo odločila Agencija s posebno odločbo še pred uveljavitvijo takšne spremembe.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na razloge upravnega organa v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, saj tožnik v obravnavanem primeru v sporu ni uspel, zato je dolžan sam nositi svoje stroške postopka.