Jedro

Odločba Bpp 643/2021 je postala formalno pravnomočna (kar niti ni sporno), dejansko stanje, na katero se opira zahtevek in utemeljuje tožbo tožnik, pa se ni spremenilo, ampak gre celo za ponovitev istih dejstev, ki so bila že presojana tudi v sodbi naslovnega sodišča IU 189/2022. Toženkina odločitev, da gre za isto upravno zadevo kot v Bpp 643/2022 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je tako po presoji sodišča pravilna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 5. 9. 2022 (v nadaljevanju prošnja).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik v prošnji želel brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem I K 63472/2021, prošnji priložil pooblastilo odvetnika ter zapisnik o izreku kazenske sankcije I K 63472/2021 z dne 8. 9. 2022 in sklep z dne 8. 9. 2022 o podaljšanju pripora do pravnomočnosti sodbe. V prošnji je tožnikov pooblaščenec zapisal, da je tožnik brez dohodka in je že upravičen do brezplačne pravne pomoči, da je priprt v ZPKZ A., da je v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem I K 63472/2021, v katerem je bila 8. 9. 2022 izrečena sodba, s katero je bil spoznan za krivega in mu podaljšalo pripor. Navedel je, da je v priporu, zoper priporni sklep se želi pritožiti, pritožiti se želi tudi zoper izrečeno sodbo in zato prosi za brezplačno pravno pomoč za pripravo in vložitev pritožbe zoper priporni sklep, pripravo in vložitev pritožbe zoper sodbo in za pripravo ter pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje ter da se kot izvajalca določi B. B. 3. Iz obrazložitve izhaja, da je iz spisa BPP 643/2021 razvidno, da je bila tožniku prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v zadevi I Kpr 64372/2021 zavrnjena z odločbo BPP 643/2021 z dne 17. 1. 2022 zato, ker je njegov povprečni mesečni dohodek znašal 912,33 EUR in je presegal dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tožba zoper odločbo BPP 643/2021 je bila s sodbo Upravnega sodišča RS I U 189/2022 z dne 5. 5. 2022 zavrnjena. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je bila tožniku z odločbo BPP 643/2021 pravnomočno zavrnjena brezplačna pravna pomoč za zagovor v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem z opr. št. I Kpr 63472/2021 in I K 63472/2021. Toženka je ugotovila, da želi s prošnjo, vloženo dne 5. 9. 2022 tožnik doseči to, kar je bilo že pravnomočno zavrnjeno. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka ugotovila, da je tožnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel v mesecu juniju 2022 skupaj 924,10 EUR nakazila, v mesecu juliju 2022 skupaj 246,09 EUR nakazila in v mesecu avgustu 2022 skupaj 946,09 EUR nakazila, povprečno mesečno je tožnik prejel 938,76 EUR. Toženka je ugotovila, da to presega dvakratni osnovni minimalni dohodek, ki znaša 843,78 EUR, torej tožnik še vedno ne izpolnjuje pogojev za odobritev BPP, ker presega cenzus za odobritev BPP. Toženka je še ugotovila, da so prejemki tožnika redno nakazni vsak mesec v obdobju od 5. 9. 2021 do 5. 9. 2022 na tožnikov TRR.

4. Toženka je ugotovila, da gre v prošnji z dne 5. 9. 2022 za vsebinsko povsem enako vlogo, kot pri zadevi BPP 643/2021 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek ni spremenila, da tožnik še vedno presega cenzus za odobritev BPP, zato je na podlagi prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) prošnjo zavrgla, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno.

_Tožnikove navedbe_

5. Tožnik izpodbija odločbo iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da ne drži ugotovitev toženke, da se premoženjsko stanje tožnika ni spremenilo. Tožnik je od zadnjič, ko je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč ostal brez premoženja, tako da ni več lastnik nobene nepremičnine, vozila, kar je tudi obkrožil v prošnji. Prejema le 930,00 EUR pokojnine. S pokojnino ne razpolaga prosto, saj z njo razpolagajo sorodniki, ki zanj plačujejo vse življenjske stroške. Tožnik navaja, da minimalni dohodek od 1. 6. 2018 dalje znaša 425,00 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek družinskega člana ne sme presegati 950,10 EUR.

6. Tožnik še navaja, da se po 27. členu ZSVarPre BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva in ko dosega ali presega 18.482,40 EUR. Tako so od 1. 1. 2022 do BPP upravičeni vsi, katerih mesečni dohodek na družinskega člana presega 940,00 EUR in katerih premoženje, ki se upošteva in ne dosega ali presega 19.000,00 EUR. Tožnik še navaja, da če mu ne bo odobrena BPP za zastopanje, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživljanje, kar pa je v nasprotju z ZBPP.

7. Tožnik navaja, da je bil v izpodbijani odločbi diskriminiran z vsemi drugimi upravičenci do BPP, ki jim je ugodena in katerim v dohodek ne šteje otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik navaja, da je bil zaradi svojega stanu očitno diskriminiran pri odločanju organa BPP o pravici do BPP, s čimer mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS (v nadaljevanju Ustave RS) v povezavi s 1. členom ZBPP, ki določa, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, torej tudi ne zaradi stanu, kateremu pripada (da je brezposeln pek). Tožnik je bil pri odločanju o dodelitvi BPP očitno diskriminiran, zato je odločitev toženke nepravilna. V odločbi manjkajo tudi razlogi, zakaj je sodišče konkretno zavrnilo prošnjo, čeprav izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj in manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Tožnik sodišču predlaga, da po opravljenem naroku tožbi ugodi, odločbo odpravi in odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji ter zahteva povrnitev stroškov postopka, podrejeno pa zahteva vrnitev v ponovno odločanje toženki.

_Navedbe toženke_

8. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

**Odločitev sodišča**

9. Sodišče je na podlagi 3. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave.

Tožba ni utemeljena.

10. V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrženju tožnikove prošnje za brezplačno pravno pomoč na podlagi 4 alineje prvega odstavka 129. člena ZUP. Zahteva se namreč zavrže s sklepom, če se o isti pravni zadevi vodi upravni ali sodni postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti. Enako se ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila (prvi odstavek 129. člena ZUP).

11. Toženka je tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da gre v prošnji, z dne 5. 9. 2022, za vsebinsko povsem enako vlogo kot v zadevi Bpp 643/2021 in pravilno ugotovila, da se dejanska ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, ni spremenila. Glede navedenega sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi toženke, ki jo je iz tega razloga nekoliko podrobneje povzelo v sodbi.

12. Neutemeljene so namreč tožbene navedbe, ki v bistvene izpodbijajo ugotovitev toženke, da se dejansko stanje ni spremenilo, saj zatrjuje, da se je premoženjsko stanje tožnika spremenilo. Da se naj bi premoženjsko stanje tožnika spremenilo, pa tožnik dokazuje z navedbami, ki jih je, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, navedel že v postopku v zvezi z odločbo Bpp 643/2021 in na katere je že vsebinsko odgovorilo in jih presojalo tudi naslovno sodišče v sodbi IU 189/2022. Pravilna je zato odločitev toženke, da gre za isto zadevo kot v Bpp 643/2021, zato ni mogoče začeti novega upravnega postopka, ker se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, saj podvajanje istega postopka (listispendenca) ni dovoljeno. Tudi v upravnem postopku velja (sicer omejeno) prepoved ponovnega odločanja o pravnomočno odločeni zadevi (ne bis in idem). Odločba Bpp 643/2021 je postala formalno pravnomočna (kar niti ni sporno), dejansko stanje, na katero se opira zahtevek in utemeljuje tožbo tožnik, pa se ni spremenilo, ampak gre celo za ponovitev istih dejstev, ki so bila že presojana tudi v sodbi naslovnega sodišča IU 189/2022. Toženkina odločitev, da gre za isto upravno zadevo kot v Bpp 643/2022 in da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo, je tako po presoji sodišča pravilna. Zato je toženka pravilno na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 5. 9. 2022. 13. Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

**K točki II izreka:**

14. Sodišče je na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči takse ne plača.