U-I-35/96

11.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Karla Preloga iz Kew Gardensa, New York, ZDA, ki ga zastopa Pavla Sladič-Zemljak, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 11. junija 1998

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti dela prvega odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US), ki se glasi: "in imajo pravico do vpisa lastninske pravice na tem stanovanju v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglasitve del", se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik meni, da je upravičenec iz prvega odstavka 116. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ) v prednostnem položaju v primerjavi z drugimi osebami, ki želijo vknjižiti lastninsko pravico v zemljiško knjigo. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - v nadaljevanju: ZZK) naj bi dovolil vknjižbo na podlagi listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj in v kateri mora biti nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (21. člen). Drugače kot ZZK pa naj bi SZ za vpis lastnine po 116. členu ne zahteval niti označbe pravnega temelja niti zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičnini. Zaradi tega naj bi bil v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Ker naj bi gradbena dovoljenja in odločbe o priglasitvi del ne vsebovali vseh podatkov, potrebnih za vknjižbo po ZZK, naj bi bil izpodbijani del določbe 116. člena SZ tudi v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave). Po nepotrebnem naj bi povzročal zmedo v pravnem redu, ker naj bi se lastniki stanovanj iz 116. člena SZ lahko vpisali že na podlagi predpisov, ki so veljali v času uveljavitve izpodbijanega dela določbe, in na podlagi sedaj veljavnih predpisov. Poleg tega pa naj bi bil izpodbijani del določbe 116. člena SZ razveljavljen že po pravilu, da kasnejši zakon razveljavlja prejšnjega.

Razveljavila naj bi ga bila določba 21. člena ZZK.

2.Glede pravnega interesa je navedel, da mu je bil v denacionalizacijskem postopku vrnjen del večstanovanjske hiše, ne pa tudi stanovanje v tej hiši, ki je bilo pridobljeno na podlagi prvega odstavka 116. člena SZ. Ker naj bi bila delež in lastništvo na podstrehi sporna, naj bi imel pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanega dela 116. člena SZ.

3.Državni zbor meni, da pobuda ni utemeljena. Po 116. členu SZ so tiste osebe, ki so si stanovanjsko vprašanje rešile s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, postale lastnice tako nastalih stanovanj po samem zakonu. Zakonodajalec naj bi bil zato dolžan, da tem osebam omogoči vpis v zemljiško knjigo.

Izpodbijana določba naj bi upoštevala posebnosti tovrstne pridobitve stanovanjske pravice v sistemu družbene lastnine in lastnikom podstrešnih stanovanj omogočila, da na podlagi zakona pridobljeno lastninsko pravico čim lažje izkažejo. SZ naj bi podlago za vknjižbo določil zaradi prehoda stanovanj, ki so predmet 116. člena SZ, iz družbene v zasebno lastnino, ZZK pa naj bi temeljil izključno na sistemu zasebnolastninskih razmerij.

B.

4.Po prvotnem besedilu 116. člena SZ so občani, ki so si svoje stanovanjsko vprašanje razrešili s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši, pa še niso pridobili lastninske pravice, z dnem uveljavitve Zakona postali lastniki na tak način pridobljenih stanovanj. Z novelo SZ (Uradni list RS, št. 21/94) je bilo dodano besedilo, po katerem lahko svojo lastnino vpišejo v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o priglasitvi del. Pobudnik je izrecno navedel, da izpodbija le ta, z novelo dodani del prvega odstavka 116. člena SZ.

5.Zakonodajalčeva odločitev, da kot listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba, določi gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del, ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) niti z načelom pravne države (2. člen Ustave).

6.Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da bi predpis, kadar podlaga za različno urejanje niso okoliščine iz prvega odstavka 14. člena Ustave, ne smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosego tega cilja. Za razlikovanje mora torej obstajati razumen, iz narave stvari izhajajoč razlog (npr. sklep št. 140/95 z dne 13.6.1996 - OdlUS V, 96).

V izpodbijani določbi je zakonodajalec te zahteve upošteval.

7.Lastninsko pravico glede stanovanj iz prvega odstavka 116. člena SZ so upravičenci dobili že po samem zakonu in tega pobudnik ne izpodbija. Z izpodbijanim delom določbe 116. člena SZ je zakonodajalec želel doseči, da bi upravičenci lahko lastninsko pravico vpisali v zemljiško knjigo. Kljub temu, da je vknjižba v takem primeru deklaratorna, je zaradi varnosti pravnega prometa potrebna, po 134. členu ZZK pa v obdobju petih let po uveljavitvi tega zakona tudi nujna. Gradbeno dovoljenje oziroma odločba o priglasitvi del sta primerni sredstvi za dosego tega cilja. Obe upravni odločbi je bilo v času pred uveljavitvijo SZ mogoče izdati le, če je investitor izkazal, da ima pravico razpolagati z zemljiščem oziroma z objektom, ki ga namerava rekonstruirati (36. člen Zakona o graditvi objektov, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86 ter 62. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89). Z vsako izmed navedenih odločb se torej oseba, ki zahteva vknjižbo lastninske pravice glede stanovanja, lahko izkaže kot lastnik iz prvega odstavka 116. člena SZ.

8.Tudi pobudnikov očitek, da naj bi izpodbijani del določbe vnašal zmedo v pravni red in da naj bi bil zato v nasprotju z načelom pravne države (2. člen Ustave), ni utemeljen. Načelo pravne države zahteva, da so zakonske rešitve splošne in abstraktne in da je namen zakonske ureditve jasno razviden, predvideni ukrepi za dosego takega namena pa natančno opisani.

9.Zakon je skladen s temi zahtevami Ustave, če je mogoče z metodami razlage ugotoviti njegovo vsebino in je na ta način ravnanje organov, ki ga morajo izvajati, determinirano (prim. sklep št. U- I-282/94 z dne 18.10.1995 - OdlUS IV, 108). Z izpodbijano določbo je zakonodajalec te zahteve spoštoval. Pobudnikova trditev, da je bil izpodbijani del določbe 116. člena SZ razveljavljen že z uveljavitvijo 21. člena ZZK, ne drži. Po 21. členu ZZK se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj in v kateri mora biti nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. V izpodbijani določbi je zakonodajalec le določil listino, iz katere izhaja, da je oseba, ki predlaga vknjižbo stanovanja, postala lastnik po prvem odstavku 116. člena SZ. Ker je pravni temelj za pridobitev lastninske pravice zakon, ni potrebno, da je naveden v gradbenem dovoljenju oziroma v odločbi o priglasitvi del. Zemljiškoknjižni podatki o stanovanju, katerega vknjižbo želi upravičenec doseči, pa so prav tako navedeni že v gradbenem dovoljenju in v odločbi o priglasitvi del oziroma v načrtu posameznih delov stavbe, če je bila stavba vknjižena še pred uveljavitvijo ZZK (26. člen Zakona o pravicah na delih stavb, Uradni list SRS, št. 19/76), ali v etažnem načrtu stavbe, če je bila stavba vknjižena po uveljavitvi ZZK (49. člen Pravilnika o vodenju zemljiške knjige, Uradni list RS, št. 77/95). S sistematično razlago zakonskih in podzakonskih določb je torej mogoče ugotoviti vsebino izpodbijane določbe SZ.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnici ter sodniki dr. Miroslava Geč - Korošec, dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, Franc Testen, dr. Dragica Wedam - Lukić in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Lovro Šturm