Jedro

Poslano opravičilo pooblaščenca zasebnega tožilca, da se glavne obravnave ne bodo mogli udeležiti, ne zavezuje sodišča prve stopnje, da bi moralo glavno obravnavo preklicati, saj je bil na prejšnji obravnavi zasebni tožilec seznanjen z datumom in posledicami svojega izostanka ter je zato sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil.

Izrek

Pritožba pooblaščencev zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo kazenski postopek zoper obdolženko, ker je štelo, da je zasebni tožilec tožbo umaknil, ker ni prišel na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen.

Zoper takšen sklep so se pritožili pooblaščenci zasebnega tožilca "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Zasebni tožilec sme svoje pravice v postopku izvrševati tudi po pooblaščencu (čl. 65/1 ZKP). Če ima zasebni tožilec pooblaščenca, vroča sodišče vabila in druga pisanja le-temu (čl. 121/3 ZKP). Če je sodišče v času, ko je izdana odredba o določitvi glavne obravnave, že obveščeno, da si je zasebni tožilec vzel pooblaščenca, pošlje vabilo slednjemu, sicer pa na glavno obravnavo povabi zasebnega tožilca. Če si ta šele potem vzame pooblaščenca, mora poskrbeti, da se bo glavne obravnave v izogib posledicam udeležil sam ali pa pooblaščenec. V obravnavanem primeru je zasebni toŽilec sam vložil zasebno tožbo zoper obdolženko ter se tudi odzval vabilu na glavno obravnavo, razpisano za dne 3.9.1999, pred začetkom katere je sodišče ugodilo njegovemu predlogu ter glavno obravnavo preložilo na dne 5.10.1999, kar je zasebni tožilec vzel na znanje, odpovedujoč se posebnemu vabilu. Ker zasebni tožilec na zasedanju dne 3.9.1999 še ni imel pooblaščenca, je šteti, da je bil na glavno obravnavo, določeno za 5.10.1999 v redu povabljen. Ker je bil ob tem že v vabilu, poslanem za glavno obravnavo, razpisano za dne 3.9.1999 opozorjen, da se bo štelo, da je tožbo umaknil, v kolikor ne bo prišel na glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob ugotovitvi, da niti zasebni tožilec, niti njegovi pooblaščenci na glavno obravnavo niso pristopili, kazenski postopek s sklepom ustavilo. Ob tem sodišče prve stopnje ni kršilo nobene procesne določbe, ki bi imela za posledico razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Dejstvo, da so pooblaščenci zasebnega tožilca svoj izostanek opravičili ter istočasno pojasnili razloge izostanka, namreč še ne pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje dolžno opravičilo tudi sprejeti in glavno obravnavo preložiti. Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da navzočnost pooblaščenca ni obligatorna, bi se morali zasebni tožilec ali njegovi poooblaščenci sami prepričati, ali bo sodišče glavno obravnavo preložilo, še posebno, ker je bila sodišču prošnja posredovana šele dan pred tem. Prav tako neutemeljeno je stališče pritožnikov, da bi moralo sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ugotoviti, zakaj izostanka pooblaščencev zasebnega tožilca ni mogoče opravičiti. Česa takšnega namreč II.

odst. 306. člena ZKP sodišču ne nalaga, saj je po tej določbi sodišče dolžno le ugotoviti, ali sta bila zasebni tožilec oziroma njegov pooblaščenec, ki na glavno obravnavo nista prišla, v redu povabljena, ne pa tudi razlogov njunega izostanka. Prav ima sicer pritožnik, da bi se moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi opreti na določilo II. odst. 306. člena ZKP in ne na II. odst. 293. člena ZKP, ki ureja ustavitev kazenskega postopka po umiku obtožnice pred začetkom glavne obravnave, vendar ta pomanjkljivost ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.