Jedro

Ker se solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve.

Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani.

Izrek

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na odločitev v 2. točki izreka na stroške dolžnika in na 4. točko izreka sklepa, zavrže. II. Pritožba se v delu, ki se nanaša na delno ugoditev ugovoru v 1. točki izreka in na odločitev o upnikovih stroških v 2. točki izreka sklepa, zavrne in se sklep v tem obsegu potrdi.

III. Pritožbi se v delu, ki se nanaša na odločitev v 3. točki izreka sklepa, ugodi in se sklep v tem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 17. 05. 2010 delno ugodilo in sklep delno razveljavilo za del glavnice, ki presega znesek v višini 793,13 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od tega zneska, ter za del stroškov, priznanih v sklepu o izvršbi, ki presegajo znesek 92,22 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od navedenega zneska, ter v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, v preostalem delu pa ugovor zavrnilo, tako da je sklep o izvršbi ostal nespremenjen (1. točka izreka). Zavrnilo je predloga dolžnika in upnika za povrnitev stroškov za ugovor oziroma za odgovor na ugovor (2. točka izreka). Ustavilo je izvršbo z izvršilnim sredstvom: zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitev vrednosti nepremičnin in njihova prodaja (3. točka izreka) ter sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, to je na pokojnino (4. točka izreka).

2. Upnik se po pooblaščencu zoper sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 366. členu v zvezi s 338. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), še posebej pa zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Iz vsebine pritožbe izhaja, da se ne pritožuje zoper sklep le v delu, v katerem je bil ugovor zavrnjen. Predlaga odpravo sklepa in potrditev sklepa o izvršbi, po potrebi pa naj se zadeva vrne v nov postopek, stroški pritožbenega postopka pa naj se v celoti naložijo dolžnici. Napada stališče sodišča prve stopnje, da gre za deljivo obveznost, torej da ima upnik pravico zahtevati le polovico oziroma svoj delež prisojenih pravdnih stroškov. Trdi, da sta upnik in Občina X, upoštevaje 196. člen ZPP, enotna sospornika in lahko zahtevata izpolnitev obveznosti nerazdelno (solidarno). Opozarja tudi na izjavo Občine X, iz katere jasno izhaja, da je sam kril vse stroške v pravdnem postopku P 76/2009. Nepravilna in neobrazložena je tudi ustavitev nepremičninske izvršbe kot izvršilnega sredstva, saj razen splošne navedbe o višini pokojnine ne vsebuje niti podatkov o minimalni plači, oziroma objektivnih dejstev o dolžini odplačilne dobe, zato v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je delno nedovoljena, delno ni utemeljena, delno pa je utemeljena.

4. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik zanjo nima pravnega interesa. Glede na to, da je iz pritožbe razvidno, da upnik izpodbija odločitev v 2. točki izreka sklepa v celoti, je treba ugotoviti, da nima pravnega interesa za pritožbo v delu te točke izreka, ki se nanaša na odločitev o stroških dolžnika, saj je ta odločitev v upnikovo korist. V tem delu je bilo torej treba pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. V 4. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje ugodilo dolžničinemu predlogu in na podlagi 169. člena ZIZ dovolilo izvršbo na drugo sredstvo. Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o takem predlogu dolžnika, v skladu s tretjim odstavkom 169. člena ZIZ ni pritožbe, zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v tem delu zavrglo.

6. Upnik se neutemeljeno pritožuje zoper del odločitve v 1. točki izreka sklepa, v katerem je bilo dolžničinemu ugovoru delno ugodeno. Stališče sodišča prve stopnje in argumenti zanj so pravilni in se višje sodišče v tem delu sklicuje na razloge v izpodbijanem sklepu. V konkretnem primeru izterjujejo pravdni stroški. Sodna praksa je glede uporabe 161. člena ZPP zavzela stališče, da če v načelu sosporniki krijejo stroške po enakih delih, je logično, da so na enak način, torej po enakih delih, do njih tudi upravičeni.(1) Določba 161. člena ZPP, ki vsebuje pravilo o tem, kako se sosporniki obsodijo na povračilo pravdnih stroškov, se nanaša na vse vrste sosporništva, v skladu s sodno prakso torej to velja tudi v primerih, ko so sosporniki do povrnitve stroškov upravičeni. Ker se v skladu z določbo 406. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) solidarnost na upniški strani ne domneva, mora iz izreka sodbe ali sklepa, ki je izvršilni naslov, izhajati, da gre za solidarnost upnikov, v nasprotnem primeru pa gre za deljivo obveznost in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ), kot se je pravilno opredelilo sodišče prve stopnje. Solidarnost na upniški strani iz izreka izvršilnega naslova v konkretni zadevi ne izhaja, prav tako pa niti izvršilni naslov niti materialnopravni predpis v zvezi s pravdnimi stroški ne daje podlage za ugotovitev enotnega sosporništva (prim. 196. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker višje sodišče v zvezi z odločitvijo o delni ugoditvi ugovoru dolžnice v 1. točki izreka sklepa, in posledično v zvezi z odločitvijo o upnikovih stroških v 2. točki izreka sklepa, ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pritožba pa utemeljeno izpodbija odločitev v 3. točki izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje na podlagi 169. člena ZIZ ustavilo izvršbo z izvršilnim sredstvom: zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitev vrednosti nepremičnin in njihova prodaja. Sodišče prve stopnje za odločitev o ustavitvi izvršbe s tem izvršilnim sredstvom ni navedlo razlogov. Poleg tega je v izreku sklepa odločilo, da se ustavi tudi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Tak izrek je nerazumljiv ter v nasprotju z obrazložitvijo, da ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana (šesti odstavek 169. člena ZIZ). Sklep je zato v tem delu obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. ZIZ določa, v katerih primerih oziroma iz katerih razlogov sodišče ustavi izvršbo (v celoti ali delno) po uradni dolžnosti. Poleg razlogov, ki se nanašajo na spremembe glede izvršilnega naslova (76. člen ZIZ), določa tudi primere, ki so posledica neuspešne oprave izvršbe ali pasivnosti upnika (npr. drugi odstavek 38. člena, peti odstavek 38.a člena, drugi odstavek 81. člena, drugi odstavek 88. člena itd.). Določba 169. člena ZIZ je specialna glede na 34. člen ZIZ (ki ureja izvršbo na več sredstev in predmetov) in daje dolžniku, ob predpisanih pogojih, možnost, da vpliva na dovolitev in opravo izvršbe na nepremičnine, glede na to, da je izbira vrste in števila sredstev in predmetov izvršbe sicer povsem na upnikovi strani. Niti 169. člen niti 34. člen ZIZ pa ne dajeta pravne podlage za ustavitev že dovoljene izvršbe, v drugem odstavku 34. člena ZIZ je določeno, da gre za omejitev (v izvršilnem delu) že dovoljene izvršbe.(2)

10. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi zoper 3. točko izreka sklepa ugodilo in sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker upnik v pretežnem delu s pritožbo ni uspel, sam krije stroške pritožbenega postopka (165. člen in drugi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Glej sodbo in sklep VSL I Cp 450/2002 z dne 16. 10. 2002

(2) Glej Zakon o izvršbi in zavarovanju (vključno z novelo ZIZ-A), Komentar novele in uvodna pojasnila, dr. Aleš Galič, Matjaž Jan in Hinko Jenull, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 111.