Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka neutemeljeno predlaga, da naj se sodna taksa prenese na poslovodjo, ki trenutno ni zaposlen, ni zmožen plačati sodne takse in je v ostalih primerih oproščen plačila te. Poslovodja je sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar on ni stranka v postopku. Stranka je pravna oseba, ona je zavezanec za plačilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog tožene stranke z dne 31. 7. 2020 za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za umik pritožbe zoper sodbo. Ugotovilo je, da sodna taksa po plačilnem nalogu z dne 30. 6. 2020 znaša 39,00 EUR, kar je manj kot znaša najnižji predpisani znesek sodne takse, katerega plačila ne more biti oproščena pravna oseba (44,00 EUR).
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da podjetje trenutno ni zmožno plačati takse zaradi prej navedenih razlogov, da se naj strošek prenese na poslovodjo, da trenutno ni zaposlen, ker je izgubil službo, da lahko sodišče preveri javno dostopne podatke za poslovodjo, da ni zmožen plačati sodne takse, prav tako je v ostalih primerih te oproščen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Tožena stranka neutemeljeno predlaga, da naj se sodna taksa prenese na poslovodjo, ki trenutno ni zaposlen, ni zmožen plačati sodne takse in je v ostalih primerih oproščen plačila te. Poslovodja je sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar on ni stranka v postopku. Stranka je pravna oseba, ona je zavezanec za plačilo. Prvi odstavek tretjega člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) določa, da mora s tem zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Posledično prvi odstavek 14. člena ZST-1 določa, da je sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks v korist le tistemu, ki mu je s tem sklepom priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo.
5. Iz spisa izhaja, da je tožena stranka 7. 10. 2019 vložila pritožbo zoper sodbo. Ker ni plačala sodne takse za pritožbo, je sodišče prve stopnje izdalo 28. 2. 2020 sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno. Sklep je postal pravnomočen 16. 6. 2020. Tar. št. 1122 ZST-1 določa za primer, če se postopek konča: 1. z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, če o pritožbi odloča sodnik posameznik in ni bila razpisana obravnava, pa pred izdajo odločbe, 2. s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe, 3. z umikom pritožbe na podlagi poziva sodišča druge stopnje, se taksa po tarifni številki 1121 (količnik 3,0) se zniža na (količnik) 1,5. Na podlagi tega zakonskega določila je sodišče prve stopnje izdalo toženi stranki plačilni nalog z dne 30. 6. 2020 za plačilo sodne takse v polovičnem znesku 39,00 EUR. Temu znesku v pritožbi ne nasprotuje.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo četrti odstavek 11. člena ZST-1, ki določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov. Dosledna odločitev bi sicer bila, da se zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse, ker tožena stranka tega ne more doseči glede na materialno pravo. Vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, sprememba odločitve pa bi pomenila spremembo na slabše, kar ne bi bilo v skladu s 359. členom ZPP. Tožena stranka obrazloženo tudi ne nasprotuje odločitvi o zavrženju predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.
7. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).
8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.