Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-114/04

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

22. 2. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 11. februarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 299/97 z dne 5. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep, s katerim je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikovega zagovornika. Ugotovilo je, da za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP), saj izpodbijana sodba ni bila v celoti, temveč le deloma formalno in materialno pravnomočna. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je Višje sodišče sodbo prvostopenjskega sodišča deloma razveljavilo in v razveljavljenem delu vrnilo v novo sojenje.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nezadovoljstvo z odločitvijo. Zatrjuje kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) in 25. člena (pravica do pravnega sredstva) Ustave. Pritožnik navaja, da je pravica do pritožbe dovoljena ne glede na to, ali je izpodbijani posamični akt zakonit ali ne. Navedeno naj bi veljalo tudi za izredna pravna sredstva. Meni, da je Vrhovno sodišče s tem, ko je zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki naj bi bila po mnenju pritožnika dopustna, torej vložena zoper pravnomočni del sodbe, kršilo 25. člen Ustave. Pritožnik dopušča možnost, da bo v novem sojenju oproščen obtožbe, kar naj bi pomenilo, da za vložitev pravnega sredstva potem ne bi imel več interesa, zoper preostali del sodbe pa zaradi poteka vseh rokov zahteve za varstvo zakonitosti in tudi drugih pravnih sredstev (npr. ustavne pritožbe) ne bi mogel več vložiti.

3.Za pritožnika je sporno procesnopravno stališče Vrhovnega sodišča, "da določbe prvega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače kot tako, da se z zahtevo za varstvo zakonitosti lahko izpodbija le odločba, ki je postala v celoti formalno in materialno pravnomočna". Vendar pritožnik z navedbami v ustavni pritožbi ne more izkazati, da je bila z navedenim stališčem kršena njegova pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave. Predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo je namreč procesna odločitev sodišča o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti, ki je bila po presoji Vrhovnega sodišča vložena zoper sodno odločbo, ki je bila le deloma formalno in materialno pravnomočna. Po določbi 25. člena Ustave je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Očitek pritožnika z vidika zatrjevane kršitve 25. člena Ustave tako ne more biti upošteven. Ustavno sodišče je že v sklepu št. Up-115/95 z dne 24. 4. 1996 (OdlUS V, 80) sprejelo stališče, da je pritožba redno pravno sredstvo proti odločbi sodišča prve stopnje in da več 25. člen Ustave ne zagotavlja. Pritožniku pa je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Zato z odločitvijo Vrhovnega sodišča, da zavrže izredno pravno sredstvo pritožniku že iz tega razloga ni mogla biti kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave.

4.V čem naj bi bila z izpodbijanim sklepom podana kršitev 22. člena Ustave, pritožnik ne izkaže, zato Ustavno sodišče teh očitkov ni moglo presojati. Zgolj nezadovoljstvo z odločitvijo in drugačno pojmovanje pravnomočnosti odločb pa za izkaz kršitve 22. člena Ustave ne zadošča.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia