17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. B. iz Ž., ki ju zastopata C. C. in Č. Č., odvetnika v Z., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 3285/2001 z dne 27. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor ustavnih pritožnic in potrdilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 98/04133 z dne 16. 12. 1998. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom dovolilo izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini v lasti ustavnih pritožnic, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, z njeno prodajo in s poplačilom upnika iz zneska pridobljenega s prodajo.

2.Pritožnici izpodbijani sodni odločbi očitata kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave in pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V ustavni pritožbi navajata, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do vseh njunih pravno odločilnih navedb oziroma ni pojasnilo, zakaj jih ni upoštevalo. Ker naj bi upoštevalo pogodbo o odstopu terjatve z dne 27. 3. 1998 in posledično dovolilo izvršbo, kljub temu, da zastavna pravica po mnenju pritožnic ni bila vpisana v zemljiško knjigo, naj bi v zadevi napačno odločilo. Navajata tudi, da bi pritožbeno sodišče moralo upoštevati, da je bil ugovor vložen v času, ko sta veljala Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 in nasl. - v nadaljevanju ZIP) in prejšnji Zakon o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ 4/77 in nasl. - ZPP77).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča, da vse navedbe strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih navedb, ki so bistvenega pomena za odločitev v zadevi, opredeli. Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi pravnega stališča, da je upnik izkazal obstoj terjatve z izvršilnim naslovom - sporazumom strank, sklenjenim na podlagi 251.c člena ZIP. S tem, ko se na podlagi navedenega pravnega stališča ni opredelilo do navedb pritožnic, ki se opirajo na drugačno pravno stališče (da gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine in ne za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova), ni kršilo pravice iz 22. člena Ustave. Svojo odločitev je tudi razumno obrazložilo.

Morebitno napačno stališče sodišča, pa (glede na navedeno v 3. točki obrazložitve) samo po sebi ni predmet presoje v postopku z ustavno pritožbo.

5.Pritožnici zatrjujeta tudi kršitev načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker naj bi bili zaradi uveljavitve novih zakonov neenako obravnavani, vendar kršitve ne izkažeta. Zgolj zatrjevanje, da je odločitev pritožbenega sodišča napačna, pa za utemeljitev kršitve ne zadostuje.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot ju zatrjujeta pritožnici, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger