Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 27/2022

ECLI:SI:VDSS:2022:PDP.27.2022 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plačilo odškodnine nezgoda pri delu odškodninska odgovornost delodajalca zamudna sodba vročitev tožbe javna listina odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Višje delovno in socialno sodišče
1. februar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa je to mogoče le z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za neverodostojnost listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke. Dokazno breme je na tistem, ki oporeka verodostojnosti javne listine. Toženka pa za svoje (tudi sicer posplošene) trditve, da ji tožba ni bila vročena, ni predložila oziroma predlagala prav nobenega dokaza.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi zamudna sodba.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožnici odškodnino v višini 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več (to je plačilo še 7.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 10. 2020 dalje do plačila), je zavrnilo (II. točka izreka). S sklepom je postopek ustavilo v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na zakonske zamudne obresti od zneska 10.000,00 EUR za čas od 16. 6. 2020 do 20. 10. 2020 (III. točka izreka). Odločilo je še, da bo o stroških postopka sodišče odločilo s posebnim sklepom (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (pravilno zoper njen ugodilni del) se pritožuje toženka. Uveljavlja pritožbene razloge iz drugega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ji ni bila vročena tožba s trditvami in zahtevkom. To je mogoče razbrati npr. iz teže kuverte, kjer je mogoče sklepati na število listov, ki so bili v njej. Domneva, da je izvod, ki naj bi ji bil vročen, še vedno v sodnem spisu. Prav tako ji ni bil vročen umik tožbe za obrestni del. Tako ji ni bilo omogočeno, da bi se seznanila z vsebino tožbenih očitkov, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Nadalje navaja, da ne more odgovarjati za neprevidno ravnanje tožnice, ki ji je padel kozarec in odkrušil del umivalnika. Odloma umivalnika ni povzročila opustitev toženke, pač pa kozarec, ki ga je tožnica neprevidno dvignila. Vzročna zveza tako ne izhaja iz tožbenih trditev. Pojasnjuje, da tudi če bi bil res opuščen nadzor nad dotrajanostjo umivalnika, bi za to odgovarjala tožnica. Vendar pa inženir varnosti pri delu ni ugotovil poškodbe umivalnika. Nadalje navaja, da bi moralo sodišče zavzeti stališče glede tožničinega izključnega prispevka ali pa vsaj soprispevka k nastali škodi. Zaključek sodišča, da vsakodnevni zdrs kozarca ne bi smel povzročiti razbitja ali padca umivalnika, nima podlage v trditvah in listinah spisa. Splošno znano je prav obratno: pogosto se zgodi, da padec na umivalnik povzroči odkrušenje ali odlom dela umivalnika. Nadalje sodišču prve stopnje in tožnici očita splošno zatrjevanje, da delodajalec ni poskrbel za ukrepe. Meni namreč, da očitek o opustitvi ni konkretiziran, saj ni pojasnjeno, kako bi lahko delodajalec s konkretnimi ravnanji preprečil, da tožnici ne bi padli na nogo kozarci ali deli odlomljene kopalniške opreme. Pritožuje se tudi zoper višino prisojene odškodnine. Meni, da je višina odškodnine glede bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem pretirana in v nasprotju s primerljivo sodno prakso. Nadalje meni, da tožnici ne pripada odškodnina za sekundarni strah, saj je splošno znano, da se zlom zaceli. Zatrjevani strah ne izkazuje ne trajanja ne intenzitete. Zaključuje, da tožnici ne pripada niti odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti. Sodišče pri odmeri odškodnine ni upoštevalo tožničine starosti, čeprav gre za ključno okoliščino, saj imajo pri tej starosti vsi ljudje določene težave z gibanjem, ki so posledica degenerativnih sprememb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu in v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti ne tistih, ki jih uveljavlja pritožba, ter da je pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Po prvem odstavku 318. člena ZPP sodišče izda zamudno sodbo, če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. V kolikor navedeni pogoji niso izpolnjeni, zamudne sodbe ni dopustno izdati.

6. Toženka v pritožbi zatrjuje, da ji tožba ni bila vročena, pač pa, da ji je bil dne 7. 5. 2021 vročen zgolj poziv sodišča prve stopnje, naj odgovori na tožbo, kasneje – dne 5. 7. 2021 pa ji je bila vročena dopolnitev tožbe s ponovnim pozivom sodišča prve stopnje, naj odgovori na tožbo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice, pripete k tožbi, izhaja, da je bila toženki dne 7. 5. 2021 vročena tako tožba s prilogami (A1-A9) kot poziv, naj odgovori na tožbo (z opozorilom, da bo sicer sodišče izdalo zamudno sodbo), in še obvestilo glede pošiljanja pripravljalnih vlog med pripravami za glavno obravnavo. Vročilnica je javna listina in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). Vendar pa je to mogoče le z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za neverodostojnost listine, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema pošiljke. Dokazno breme je na tistem, ki oporeka verodostojnosti javne listine. Toženka pa za svoje (tudi sicer posplošene) trditve, da ji tožba ni bila vročena, ni predložila oziroma predlagala prav nobenega dokaza. V pritožbi se v zvezi s tem sklicuje le (in še to le primeroma) na težo kuverte, iz katere naj bi bilo mogoče sklepati na število listov, ki so bili v njej. Pri tem pa ni predložila niti ne predlagala nobenega dokaza, s katerim bi izpodbila verodostojnost vročilnice kot dokaza o vročitvi tožbe. Toženka v pritožbi (zgolj) domneva, da se izvod tožbe, ki naj bi ji bil vročen, še vedno nahaja v sodnem spisu, kar pa ne drži. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da toženka ni uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor. Pritožbeno sodišče še pripominja, da toženka v pritožbi priznava, da ji je bila dne 5. 7. 2021 vročena v odgovor dopolnitev tožbe, ki vsebuje tudi delni umik tožbe (za katerega tako v pritožbi zmotno trdi, da ji ni bil vročen), s (ponovnim) pozivom na odgovor na tožbo (z opozorilom, da bo sicer sodišče izdalo zamudno sodbo).

7. Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP).

8. Upoštevaje navedeno so neupoštevne pritožbene navedbe, da inženir za varnost pri delu ni ugotovil poškodb umivalnika; da je tožnica opustila nadzor nad kvaliteto (dotrajanostjo) umivalnika; da se je umivalnik odkrušil zaradi neprevidnega ravnanja tožnice, ki ji je padel kozarec. Ta dejstva v tožbi niso bila zatrjevana. Pravilna je obrazložitev sodišča prve stopnje, da iz dejanskih navedb v tožbi, ki se zaradi toženkine pasivnosti (ker ni odgovorila na tožbo) štejejo za resnične, izhaja, da se je umivalnik (katerega del je tožnici padel na nogo in jo pri tem poškodoval) odlomil, ker je bil dotrajan; toženka pa je opustila svojo dolžnost poskrbeti, da bi bila oprema v hotelskih sobah vzdrževana in brezhibna. Iz tožbenih navedb tudi izhaja, da tožnica k škodnemu dogodku ni prispevala ter da zdrs kozarca ne bi smel povzročiti razbitja in padca umivalnika. Pritožbeni očitek o protispisnosti, češ da te ugotovitve sodišča prve stopnje nimajo podlage v tožbi, je tako neutemeljen.

9. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek o nekonkretiziranem protipravnem ravnanju toženke. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da iz tožbenih navedb izhaja, da toženka ni poskrbela za ukrepe, s katerimi bi zaščitila tožnico pred morebitnimi poškodbami na delu. Toženka glede na tožbene navedbe ni zagotovila pregledanega, vzdrževanega in s tem varnega delovnega okolja. Ni poskrbela, da bi bila oprema v hotelskih sobah vzdrževana in tehnično brezhibna, morala bi jo večkrat in skrbneje pregledovati in nadzirati. Ker je to dolžnost opustila, je ravnala protipravno, v nasprotju z določili 45. člena Zakona o delovnih razmerjih1, 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu2 in 6. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih3. 10. Nadalje je neutemeljena pritožbena navedba, da iz tožbenih trditev ne izhaja vzročna zveza. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da iz tožbenih trditev izhajajo vse predpostavke odškodninske odgovornosti, in sicer že navedeno protipravno ravnanje toženke, tožnici nastala škoda, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem toženke (tožnico je poškodoval dotrajan umivalnik, katerega del se je odlomil in ji padel na nogo, do česar je prišlo zaradi že opisanega toženkinega protipravnega ravnanja oziroma opustitve) in krivda toženke (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika4).

11. Neutemeljena je tudi pritožba zoper odmero višine odškodnine za tožnici nastalo nepremoženjsko škodo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na tožbene navedbe odškodnina pravilno odmerjena, v skladu z določili 179. člena OZ. Matematične formule za izračun višine odškodnine ni, v vsakem posameznem primeru pa je potrebno ovrednotiti individualne okoliščine vsakega oškodovanca in primerjati zlasti končno odmerjeno odškodnino za vso nepremoženjsko škodo. Odškodnine v primerljivih zadevah iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS se gibljejo med 2 in 7 povprečnimi mesečnimi neto plačami na zaposlenega v Republiki Sloveniji (npr. II Ips 213/2005, II Ips 586/2003, II Ips 709/2007). Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo skupno 2.500,00 EUR odškodnine oziroma 2 povprečni mesečni neto plači v času izdaje izpodbijane zamudne sodbe. Toženkin očitek, da je odmerjeni znesek previsok, tako ni utemeljen. Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je sodišče prve stopnje načelo pravične denarne odškodnine pravilno upoštevalo.

12. Pritožbena primerjava z judikatom negmotnih škod VS002648 ni utemeljena, saj gre v slednjem primeru za več poškodb, kot jih je utrpela tožnica v obravnavani zadevi. Prav tako ni utemeljena pritožbena primerjava z zadevo VSM I Cp 1452/2013, kljub istovrstni poškodbi (zlomu prsta noge), saj iz tožbenih trditev izhaja, da je tožnica v obravnavani zadevi trpela hujše in daljše telesne bolečine (kot tožnica v izpostavljeni primerljivi zadevi), tri mesece je bila v bolniškem staležu, kar utemeljuje tudi prisojeno odškodnino za zatrjevan strah za izid zdravljenja. Kot rečeno, zamudna sodba temelji na domnevi o toženkinem priznanju tožničinih dejanskih navedb. Toženka zato s pritožbenim nasprotovanjem ugotovljenemu obsegu in posledicam tožničine poškodbe ne more uspeti. Zato je neutemeljeno tudi pritožbeno izpodbijanje prisojene odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz tožbenih trditev, ki utemeljujejo odškodnino iz tega naslova, izhaja, da tožnica po poškodbi ne zmore več enakih aktivnosti kot prej, oziroma jih opravlja oteženo, saj se težje giblje po neravnem terenu, kjer ni mogoča enakomerna obremenitev stopala, prav tako pa mora po poškodbi uporabljati drugačno obutev. Tožnica se glede na tožbene navedbe težje giblje zaradi posledic poškodbe in ne zaradi starosti, ki jo neutemeljeno in nedopustno poudarja pritožba.

13. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točki izreka) potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. 2 ZVZD-1; Ur. l. RS, št. 43/11 in nasl. 3 Ur. l. RS, št. 89/99 in nasl. 4 OZ; Ur. l. RS, št. 83/01 in nasl.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia