Jedro

Pogojna obsodba na devet mesecev zapora za dobo dveh let sama zase ni tako dejstvo, ki bi moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo uporabljeno v prejšnjem postopku, zato zaradi tega dejstva postopka ni možno obnoviti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 26.11.1992.

Obrazložitev

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožena stranka z odločbo z dne 1.4.1992 odločila, da se sprejmejo v državljanstvo Republike Slovenije ..... S sklepom z dne 26.11.1992 pa je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije za J.M., ker da je naknadno zvedela za dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev in sicer, da je bil J.M. obsojen s sodbo temeljnega sodišča za kaznivo dejanje po členu 165/I KZ RS na 9 mesecev zapora pogojno za dve leti, poleg tega pa, da so bile v letu 1992 zoper njega vložene tri kazenske ovadbe za 17 kaznivih dejanj.

Tožnik je po svojih pooblaščencih 17.2.1993 vložil zoper navedeni sklep tožbo, v kateri navaja, da je ta sklep popolnoma nezakonit in protiustaven, za katerega formalno pravna podlaga ni znana. Protiustaven pa je tudi navedeni obnovitveni razlog, da je že po dokončnosti odločbe tožena stranka prejela obvestilo, da je bil tožnik obsojen na pogojno kazen in da so zoper njega bile v letu 1992 vložene tri kazenske ovadbe. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Tožnik je 21.5.1993 vložil še dodatek k tožbi, v katerem podrobneje obrazlaga svoja stališča, da vsakdo velja za nedolžnega do pravnomočne sodbe, da ovadba nima nobenih pravnih posledic, ker jo je mogoče vložiti zoper vsakogar zaradi česarkoli in da je tožena stranka ob odločanju že vedela za pogojno obsodbo.

Tožena stranka je 2.11.1993 vložila odgovor na tožbo, v katerem zlasti poudarja, da je tožnik kazniva dejanja storil že pred izdajo odločbe o državljanstvu, samo sodbe so bile izdane pozneje, zato tožena stranka za ta kazniva dejanja ni vedela. Dalje pojasnjuje, da se je kazenska evidenca do leta 1992 vodila po predpisih SFRJ, in to po kraju rojstva obsojenca, zato za tožnika ni imela podatkov ob odločanju o državljanstvu. Tožena stranka predlaga, da sodišče potrdi zakonitost izpodbijanega sklepa.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka končani upravni postopek obnovila po uradni dolžnosti, ker bi naj po izdaji odločbe zvedela za nova dejstva, to je za kazensko sodbo, s katero je bila tožniku izrečena pogojna obsodba 9 mesecev zapora za dobo dveh let in ki je postala pravnomočna 2.10.1991, in da so bile v letu 1992 zoper tožnika vložene tri kazenske ovadbe za 17 kaznivih dejanj. Postopek je torej tožena stranka obnovila iz razlogov 1. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, čeprav tega v sklepu izrecno ne navaja.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je dopustno uveljavljati le, če so podane za to v zakonu posebej predpisane predpostavke. Zaradi novih dejstev se po 1. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku postopek obnovi, če se zve za nova dejstva, ki bi mogla pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva uporabljena v prejšnjem postopku. Dejstva bi lahko bila uporabljena v prejšnjem postopku le, če so že takrat obstojala. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je takrat obstojala le pogojna obsodba. Po mnenju sodišča pa ta pogojna obsodba ni tako dejstvo, ki bi samo zase moglo pripeljati do drugačne odločbe, če bi bilo to dejstvo uporabljeno v prejšnjem postopku. Zato samo zaradi tega dejstva končanega postopka ni možno obnoviti po 1. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku. Tako stališče smiselno izhaja tudi iz pozneje izdane uredbe Vlade Republike Sloveniji o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94). Sodišče še pripominja, da se zakonitost izpodbijane upravne odločbe presoja le na podlagi dejstev in razlogov navedenih v obrazložitvi odločbe, ne morejo pa se pri tem upoštevati dejstva in razlogi, navedeni v odgovoru na tožbo, za katera ni niti navedeno, kdaj je tožena stranka za njih izvedela.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 42. člena zakona o u pravnih sporih tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep. Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).