Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek ter izvenzakonsko partnerko G. Z. napotilo na pravdo glede zahtevka, da se iz zapuščine izloči ½ nepremičnine parc. št. 1171/0 k.o. X. Zapustnikovo hči K. H. je napotilo na pravdo glede zahtevka, da zapustnikova oporoka ni veljavna.
2. Zoper sklep s katerim je bila zapustnikova izvenzakonska partnerica napotena na pravdo se po pooblaščencu pritožujeta G. Z. in Gr. Z. iz vseh pritožbenih razlogov in v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi in v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da na pravdo napoti zapustnikovo hčer K. H.. V pritožbi navajata, da je sodišče nepotrebno napotilo na pravdo proti Gr. Z., ki priznava zahtevek G. Z. in bi ga moralo sodišče zajeti na aktivni strani in ne na pasivni zaradi morebitnih stroškov ne glede na to, da je nujni sospornik. Nepravilna je tudi odločitev o napotitvi na pravdo G. Z., saj je njena pravica bolj verjetna in zakon ne postavlja nobenega pravila, saj zakon ne določa, da je pravica tistega, ki je vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik močnejša. Dedinja K. H. samo pavšalno ni priznavala zahtevku G. Z. Sodišče bi moralo upoštevati premoženjski režim med zakonci, da sta deleža enaka, če se ne dokaže drugače. S tako napotitvijo se bo brez potrebe zavlekel postopek, saj bo G. Z. dokazala, da sporna nepremičnina spada v skupno premoženje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet pritožbenega postopka ni napotitev na pravdo zapustnikove hčerke glede veljavnosti oporoke, temveč le glede napotitve zapustnikove izvenzakonske partnerice G. Z. v zvezi z izločitvenim zahtevkom. Med dediči je spor o dejstvu ali spada v zapuščino celotna nepremičnina 1171/0 k.o. X. Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek člena 213 ZD). Ker je v konkretnem primeru zapustnik lastnik celotne nepremičnine in to dejstvo izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je po ustaljeni sodni praksi pravica zapustnikove izvenzakonske partnerice manj verjetna in jo bo morala dokazovati v pravdi tako, da je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo izvenzakonsko partnerico. Ali je zapustnikov sin Gr. Z. priznal izločitveni zahtevek, v ničemer ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, prav tako je neutemeljena pritožbena trditev, da bi moral slednji nastopati na aktivni strani, saj je nujni sospornik na pasivni strani. Za napotitev na pravdo v ničemer ne vpliva na odločitev o pravdnih stroških kot neutemeljeno izpostavlja pritožba. Glede na zemljiškoknjižno stanje se pritožba neutemeljeno sklicuje na zakonsko domnevo o tem, da sta deleža na skupnem premoženju enaka (člen 59 v zvezi s členom 51 ZZZDR), saj bo to slednja morala še dokazati v pravdi in ni nobenega pravnega in dejanskega razloga za napotitev na pravdo zapustnikove hčere K. H..
Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi v izpodbijanem delu pravilen sklep sodišča prve stopnje (člen 365 tč 2 ZPP v zvezi s členom 163 ZD).