Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
19.11.1997
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. F. iz L. na seji senata dne 19. novembra 1997
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba I. F. zoper mnenje Personalnega sveta Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Sup 1/97 z dne 3.7.1997 in zoper sklep Sodnega sveta Republike Slovenije z dne 11.9.1997 se zavrže.
1.Pritožnica je dne 27.10.1997 vložila ustavno pritožbo zoper v izreku navedena posamična akta, izdana v razpisnem postopku za tri prosta sodniška mesta okrajnih sodnikov na Okrajnem sodišču v Ljubljani, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 11/97. Kot kandidatka, ki je Sodni svet ni izbral izmed desetih prijavljenih kandidatov na nobeno od razpisanih prostih sodniških mest, zatrjuje, da so ji bile v razpisnem postopku kršene številne človekove pravice (iz 2., 14., 15., 18., 21., 22., 23., 25., 34., 35., 38. in 49. člena Ustave), kot posledica vseh teh kršitev pa je bil sprejet izpodbijani sklep Sodnega sveta, s katerim se še posebej kršijo njene pravice iz 22., 25. in 49. člena Ustave. Pritožnica Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijana akta odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje oziroma samo ugotovi njeno osebnostno primernost in jo predlaga v izvolitev. Ob sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 132/96 predlaga še izjemno odločanje Ustavnega sodišča pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev in začasno zadržanje izvršitve sklepa Sodnega sveta, s tem da se Državnemu zboru prepove odločanje o izvolitvi predlaganih kandidatov.
2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži ustavno pritožbo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vsakdo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so zoper izpodbijani posamični akt izčrpana vsa pravna sredstva, s tem da lahko Ustavno sodišče po drugem odstavku istega člena izjemoma odloča o ustavni pritožbi tudi pred odločitvijo pristojnega organa o izrednem pravnem sredstvu, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
3.O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov, pa tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, odloča v primeru, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, na podlagi 157. člena Ustave, pristojno sodišče v upravnem sporu.
4.Pritožnica v ustavni pritožbi ni navedla, da bi zoper izpodbijani odločitvi zahtevala sodno varstvo, s poizvedbami pri pristojnem sodišču pa je bilo ugotovljeno, da tožbe v upravnem sporu ni vložila. Ker s tem - drugače kot v zadevi Up 132/96, v kateri je bil pred vložitvijo ustavne pritožbe sprožen upravni spor - ni podana procesna predpostavka za izjemno obravnavo ustavne pritožbe na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUstS, je bilo potrebno vloženo ustavno pritožbo zavreči. Kolikor bi pritožnica dosegla odločitev o zadevi v upravnem sporu, pa ji ostaja možnost vložitve ustavne pritožbe še vedno odprta.
5.Senat Ustavnega sodišče je sprejel ta sklep na podlagi 2. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.
Predsednik senata
dr. Tone Jerovšek