Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 232/99

ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.232.99 Civilni oddelek

pridobitev lastninske pravice nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Višje sodišče v Ljubljani
12. julij 2000

Povzetek

Sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. Ključni vprašanji sta se nanašali na naravo postopka iz leta 1988 in na vprašanje priposestvovanja. Pritožnik je predlagal nove dokaze, ki bi lahko vplivali na odločitev sodišča.
  • Pravna narava upravnega postopka iz leta 1988.Ali je bila izdana odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica?
  • Ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s priposestvovanjem.Ali je toženec morda pred letom 1988 priposestvoval sporni del nepremičnine?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če sodišče ne ugotovi dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, kakšna je bila pravna narava upravnega postopka (predvsem: ali je bila izdana v njem takšna odločba državnega organa, na podlagi katere se pridobi lastninska pravica), je dejansko stanje nepopolno utgotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna s parc.št. 3292/2 in 3293/2, vpisanih pod vl.št. 1306 k.o. odstraniti vse tam posajeno sadno drevje in prepustiti del prej navedenih parcel, ki jih ima v posesti do meje določene po skici z dne 25.5.1988, ki je sestavni del te sodbe, tožeči stranki v 15-ih dneh pod izvršbo. Obenem je tožencu naložilo, naj tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 204.656,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 15-ih dneh pod izvršbo.

Proti sodbi se zaradi napačne ugoovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb ZPP pritožuje tožena stranka. Sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik v pritožbi podaja svoje videnje dejanskega stanja, graja ugotovitve sodišča ter predlaga nove dokaze. Uvodoma ponavlja, da med strankama vse do leta 1994 ni bilo nikakršnega spora ter da je on, še pred tem pa njegov oče, uporabljal sporni del zemljišča brez vsakršnega tožničinega nasprotovanja. Še pred tem pa je zemljišče mirno užival njun lastninski prednik J.P. Izrecno zatrjuje, da je toženec sporni svet priposestvoval že pred letom 1988, zapisnik o prenosu meje z dne 25.5.1988 pa ne predstavlja pravno veljavnega dogovora o novi meji, še manj pa dokazuje dotlej obstoječe uživalno stanje. Pritožnik graja dokazno oceno sodišča, ki je v celoti verjelo tožnici in njenim dvem pričam ter izvedencu geometrske stroke. Zato podrobno podaja dogajanje, ki naj bi bilo pravno relevantno za obravnavano zadevo. Pravi, da je lastninski prednik J.P. ob prodaji pokazal mejo, kakršno že ves čas postopka zatrjuje toženec. Ob tem sta bila navzoča tudi D.K. in Z.Ž. (navaja tudi njuna naslova), ki naj se zaslišita kot priči. Dalje navaja, da je toženčev oče potem z gozdom zaraščeno jamo na tem delu zemljišča izsekal. Glede tega dejstva predlaga zaslišanje J. in M.C., ki sta ob tem pomagala pri sečnji in spravilu lesa pred 28 leti. Leta 1972 naj bi začel toženčev oče jamo zasipavati, kar je trajalo šest let. Ker je bil pri vseh teh navozih prisoten buldožerist A.M., pritožnik vtraja da se ga zasliši kot pričo. Neresnična naj bi bila nadalje tudi ugotovitev, da je tožnica leta 1988 poklicala geometra zato, ker je toženčev oče zasipaval jamo. To ne drži, saj naj bi od zasutja do zamejničenja poteklo kar deset let. Geometer je bil poklican zato, da uredi tromejo med pravdnima strankama in sosedom Ž.. Meja z le-tem je bila takrat edina sporna, zatrjuje pritožnik. Kar pa se tiče zapisnika iz tistih časov, pa pritožnik pravi, da ga je sicer podpisal, vendar pa ni vedel kaj podpisuje. To je storil zato, ker mu je tako dejal njegov oče ter je zavoljo tega menil, da je oče dogovorjen, tako kot je prav. Nadaljnje ugotovitve, ki jih graja pritožnik se nanašajo na vprašanje, ali je bilo v času meritev leta 1988 na spornem svetu že posajeno sadno drevje ali ne. Pritožnik vztraja, da je bilo. Pri tem se opira na že zaslišani priči (toženčeva mati in oče); dodatno pa predlaga še zaslišanje V.P. in D.K.. Pritožnik nadalje še pravi, da se bo sodišče ob zaslišanju slednjih dveh prič lahko prepričalo tudi o tem, da meja, ki jo je v tej pravdi določil (obnovil) izvedenec odstopa od linije, ki je bila določena leta 1988 (v škodo toženca). Ker naj bi bilo v izpovedbi izvedenca več evidentnih neresnic, predlaga pritožnik tudi, naj se angažira nov izvedenec.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavni zadevi sta sporni dve ključni vprašanji. Prvo se nanaša na naravo postopka glede meje v letu 1988. Prvo sodišče se s tem sicer ni izrecno ukvarjalo, vendar pa je ta postopek lahko dokončnega pomena za to pravdo in sicer v primeru, če bi se izkazalo, da je bil pravni akt v postopku leta 1988 takšen, da predstavlja pridobitni način lastninske pravice po 20.členu Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR. V tem primeru bi bilo namreč vprašanje, ali je toženec morda še pred letom 1988 priposestvoval sporni del nepremičnine ali ne, irelevantno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz doslej izvedenega dokaznega postopka in ugotovljenega dejanskega stanja takšnega zaključka še ni moč potegniti. Zato bi bilo potrebno natančneje ugotoviti, kaj se je dogajalo v letu 1988; bistveno vprašanje je, ali so se takrat stranke sporazumele o meji ter je bila na podlagi tega izdana ustrezna odločba državnega organa (20.člen ZTLR). V ta namen pa bi bilo potrebno pribaviti spis upravnega organa, ki je bil pristojen za takratni postopek. Šele ob prepostavki, da lastninsko stanje leta 1988 ni bilo urejeno, pa pride v poštev pretresanje dejstev, od katerih je odvisno, ali je morebiti toženec sporni svet priposestvoval. Z navedenim vprašanjem se je prvo sodišče sicer izdatno ukvarjalo, a vendar je v luči pritožbenih navedb dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožnik namreč v pritožbi v skladu z določbo 352/1 čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (ki ga je bilo upoštevaje 498.člen sedaj veljavnega ZPP še potrebno uporabiti v tej zadevi) predlaga več novih dokazov, ki naj bi dokazovali resničnost trditev, ob katerih bi bili nedvomno izpolnjeni zakonski znaki po 4.odstavku 28.člena ZTLR (priposestvovanje). Ob razveljavitvi izpodbijane sodbe je dodati še to, da pritožnik graja dokaz z izvedencem. Pravi celo, da naj se v tej pravdi obnovljena meja ne bi skladala s tisto, ki je bila začrtana leta 1988. Poleg tega predlaga naj se angažira drug izvedenec iste stroke. Če bi se izkazalo, da bi bilo kritike izvedenskega mnenja ter izvedenčevih izpovedb mogoče preizkusiti le na ta način (ter da bi bil preizkus sploh smotrn), naj prvo sodišče v ponovljenem postopku izvede tudi tak dokaz.

Ker je dejansko stanje v tej zadevi iz navedenih razlogov še nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo (370. člen ZPP/77). Prvo sodišče naj se najprej ukvarja z dejanskimi vprašanji, ki se nanašajo na mejni postopek leta 1988. V kolikor bi se izkazalo, da ta ni bil takšen, da bi se na tej podlagi pridobila lastninska pravica, naj dopolni še dejansko stanje v delu, ki se nanaša na vprašanje priposestvovanja s strani toženca. V ta namen naj izvede predlagane dokaze.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia