Jedro

V upravnem postopku se ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje in morebitno priposestvovanje spornega zemljišča pa je možno uveljavljati le v sodnem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v uvodu te sodbe, je Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu tožena stranka ali Geodetska uprava) na zahtevo, ki jo je vložil A. A. (v nadaljnjem besedilu predlagatelj ali prizadeta stranka), v katastrski občini ... kot urejen evidentirala del meje parc. št. 1120/35 s sosednjimi parcelami 1120/34, 1120/32 in 1120/60 (točka 1 izreka). Odločila je, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiško-katastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu ter da so urejene meje označene poudarjeno (točka 2 izreka) in da stroškov postopka ni (točka 3 izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je predlagatelj na Geodetski upravi vložil zahtevo za izvedbo postopka evidentiranja urejanja dela meje parcele 1120/35 s sosednjimi parcelami 1120/34, 1120/32 in 1120/60 vse v k.o. ..., h katerim je priložil elaborat, ki ga je v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnikom o evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljnjem besedilu Pravilnikom o evidentiranju) izdelalo geodetsko podjetje, A., d. o. o. (v nadaljnjem besedilu geodetsko podjetje). Elaborat je potrdil pooblaščeni geodet B. B., inž. geod. Geodetska uprava je z vpogledom v elektronsko zemljiško knjigo ugotovila, da je predlagatelj lastnik parc. št. 1120/35 in da je bil k zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik o evidentiranju. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku na dan mejne obravnave sodelovali zemljiškoknjižni lastniki parcele, katere meja se je urejala in zemljiškoknjižni lastniki sosednjih parcel. Iz elaborata je razvidno, da jim je bila zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Iz zapisnika ustne obravnave št. 02112-110/2018-3 z dne 21. 12. 2018 je razvidno, da je meja parcele 1120/35 s sosednjo parcelo 1120/32 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ker se lastnik parcele 1120/32 (C. C.) ni strinjal s potekom predlagane meje, dogovora o drugačnem poteku meje, ki še vedno ne bo odstopala od meje po podatkih zemljiškoknjižnega katastra, pa ni bilo moč doseči. 2. Geodetska uprava je lastniku navedene parcele C. C. poslala pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začne sodni postopek ureditve meje in o tem obvesti Geodetsko upravo ter hkrati predloži dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje in ga opozorila na pravne posledice. Pozvani lastnik sodnega postopka v postavljenem roku ni začel, čeprav je v pozivu bil opozorjen na pravne posledice. Zaradi navedenega se v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se pozvani lastnik strinja s potekom predlagane meje. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen, zato je odločila, kot izhaja iz izreka. Ker v upravnem postopku niso nastali stroški v smislu določil 13. člena ZEN in 113. člena ZUP je odločila, da stroškov postopka ni bilo.

3. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 3532-41/2019/2 z dne 23. 1. 2020 pritožbo C. C. (v nadaljnjem besedilu tožnik) zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotovilo je, da je prvostopenjski organ na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZEN napravil pravilen zaključek o tem, da se v danem primeru šteje, da lastnik, oziroma lastniki, soglašajo s potekom predlagane meje, saj kljub pozivu prvostopenjskega organa, v katerem je bil opozorjen na posledice, tožnik ni sprožil sodni postopek ureditve spornega dela meje parcele.

4. Glede očitkov tožnika o nepravilni podlagi podatkov za odločanje je navedla, da je prvostopenjski organ v danem primeru vodil postopek v skladu z določbami ZEN in ZUP in na pravilen način upošteval podatke, po predloženem elaboratu, ki je bil izdelan na podlagi podatkov zemljiškega katastra IDPOS 352 in 6354. Stranke so bile že na terenu seznanjene z omenjeno podlago za ureditev meje IDPOS 352 in dejstvom, da je bila po uradni dolžnosti odpravljena napaka pri prerisu katastrskega načrta v postopku IDPOS 6354, pri čemer je bila meja urejena in evidentirana na podlagi zadnjih veljavnih podatkov. Da so bili v postopku IDPOS 6354 v evidenci zemljiškega katastra za parceli 1120/34 in 1120/35 v k.o. ... usklajeni podatki v zemljiškem katastru (tako kot izhaja iz tamkajšnjega grafičnega prikaza), izhaja iz obvestila Geodetske uprave št. 02112-844/2013-2 z dne 7. 10. 2013. Do uskladitve podatkov je prišlo po uradni dolžnosti na podlagi 9. člena ZEN, pri čemer je v omenjenem obvestilu podana razlaga, da je bilo v postopku preverjanja potrjeno, da je šlo za napako v evidentiranju sprememb za parceli 1120/34 in 1120/35 k.o. ... Parceli sta nastali leta 1966, pri prerisu katastrskega načrta je prišlo do napake v zarisu meje (tromeje) parcel 1120/34, 1120/35 in 1120/32. Po ugotovitvi, da se zadnji vpisani podatki grafičnega dela zemljiškega katastra ne ujemajo s podatki zbirke listin zemljiškega katastra, je bila opravljena uskladitev podatkov za parcelo 1120/34 in 1120/35, kot je prikazano v navedenem obvestilu.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in jo izpodbija iz razloga napačne uporabe materialnega prava, napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev postopka. Očita, da prvostopenjski organ v izpodbijanem aktu le pavšalno navaja, da je bilo ugotovljeno, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, katerega vsebino predpisujeta ZEN in Pravilnik o evidentiranju, pri tem pa ne obrazloži, zakaj smatra, da je elaborat ustrezen in se ne opredeli do navedb tožnika, ki je tekom celotnega postopka navajal, da je meja v elaboratu napačno ugotovljena in da ne temelji na pravilnih podatkih zemljiškega katastra.

6. Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno, da naj bi bil na terenu prisotnim lastnikom prikazan potek meje po podatkih zemljiškega katastra - IDPOS 352 iz leta 1966. Po podatkih zemljiškega katastra IDPOS 352 je meja "potekala ob zidu", to je tam, kjer jo je na mejni obravnavi pokazal tožnik. V odstavku ''druge ugotovitve'' je navedeno, da je Geodetska uprava pri svojem rednem delu ugotovila napako, pri prerisu katastrskega načrta, katero je po uradni dolžnosti odpravila leta 2013 z IDPOS 6354, pri čemer ni navedeno, da naj bi podatki temeljili tudi na IDPOS 6354. Iz skice terenske izmere, ki je del elaborata izhaja, da se je za ugotovitev meje uporabilo podatke iz zemljiškega katastra IDPOS 352. Glede na takšno pomanjkljivost elaborata, iz katerega ne izhaja jasno na podlagi katerih podatkov je bila določena meja, organ na ustni obravnavi dejansko ni mogel presoditi navedb tožnika, da predlagana meja ne ustreza katastrski meji oziroma, da ne izpolnjuje pogoja skladnosti z mejo po podatkih zemljiškega katastra. Glede na to, organ ni imel podlage za odločanje na podlagi fikcije, da tožnik soglaša s predlagano mejo. Izpodbijani akt je v tem delu neobrazložen in s tem je kršeno načelo kontradiktornosti (9. člen ZUP), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. V izpodbijanem aktu ni bilo odgovorjeno na ugovore, ki jih je tožnik podal v upravnem postopku, zaradi česar je izpodbijani akt brez odločilnih dejstev in ga ni mogoče preizkusiti, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka.

7. Postopek IDPOS 6354 je bil nezakonit, zaradi česar slednji ne more predstavljati podlage za določitev meje. Četudi bi iz elaborata izhajalo, da podlago za elaborat predstavljata IDPOS 352 in IDPOS 6354, organ odločitve zaradi nezakonitosti ne bi smel opreti na te podatke. Stranke so bile z obvestilom št. 02112-844/2013-2 z dne 7. 10. 2017 obveščene o spremembi katastrske meje, ne da bi imele možnost sodelovanja v postopku, niti se niso v tem postopku izjavile. Tožena stranka v obvestilu ni pojasnila kdaj in niti v katerih listinah naj bi se napaka, ki naj bi se odpravlila, pojavila. Tožnik v postopku IDPOS 6354 ni imel možnosti sodelovanja in vlaganja pravnih sredstev. Obvestilo na podlagi 9. člena ZEN ni upravni akt, zoper obvestilo izdano na podlagi 9. člena ZEN pa niso dopustna pravna sredstva, o čemer se je izrekla že sodna praksa. Po uradni dolžnosti izdano obvestilo, s katerim naj bi se popravljalo napake in s katerim je bil tožnik oškodovan, je obremenjeno s kršitvijo ustavnih pravic, predvsem načela enakega varstva pravice do poštenega postopka iz 22. člena Ustave RS in 6. člena EKČP, saj zoper njega ni bilo dopustno pravno sredstvo, s katerim bi se lahko zadeva sanirala.

8. S tem ko je tožena stranka kljub ugovorom tožnika, ne da bi jih izrecno zavrnila, svojo odločitev oprla na podatke IDPOS 352 in IDPOS 6354, je prišlo do kršitve 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, posledično pa je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo.

9. Nadalje očita, da se ne prvo ne drugostopenjski organ nista opredelila do poljske skice z dne 17. 10. 1973, ki se ponovno predlaga kot dokaz. Iz podatkov urejanja mej na tem območju izhaja, da je bila v postopku IDPOS 352 izmera parc. št. 1120/35 k.o. ... že opravljena, iz poljske skice pa izhaja tudi jasen potek katastrske meje in oblika oziroma velikost parc. št. 1120/35 in parc. št. 1120/34 obe k.o. .... Poljska skica iz leta 1973 izkazuje, da podlage za spremembo, oziroma odpravo, domnevne napake v postopku IDPOS 6354 ni bilo. Katastrska meja poteka po obstoječem zidu, to pa dokazuje tudi soglasje A. A., lastnika nepremičnine parc. št. 1120/35 k.o. ... z dne 20. 3. 1996, ki je dal soglasje, da se na skupni parcelni meji med drugim tudi s parcelo št. 1120/32 k.o. ... postavi mejni ograjni zid, namesto obstoječe žičnate ograje.

10. Glede na navedeno so podatki oziroma spremembe, ki jih je Geodetska uprava izvedla v postopku IDPOS 6354 napačni, postopek spremembe kot tak pa nezakonit in neustaven, zato tožena stranka ni imela podlage za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje, kakor da tožnik soglaša s predlagano mejo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, njej pa povrne stroške tega postopka.

11. Tožnik je sodišču dne 10. 2. 2021 podal vlogo, v kateri ponovno pojasnjuje celoten potek postopka in vztraja, da se potek meje ne bi smel v upravnem postopku ugotoviti zgolj in samo po podatkih zemljiškega katastra. Kot urejena meja ne more biti evidentirana meja, ki ni skladna s podatki zemljiškega katastra in se od njih razlikuje. Zatrjuje, da je dne 1. 10. 2018 na mejni obravnavi natančno pokazal in opisal potek katastrske meje v naravi, le ta pa je skladna s poljsko skico z dne 17. 10. 1973. Meja je v naravi vidna, saj teče po zunanji strani betonskega zida, s katerim je njegova nepremičnina obdana v celoti. Mejni zid je v njegovi lasti in je postavljen na njegovem zemljišču. 12. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

13. Stranka z interesom C. C. v odgovoru na tožbo navaja, da so dejstva, ki jih tožnik navaja, brez strokovne osnove in so primer slabih sosedskih odnosov.

14. Sodišče je v zadevi dne 24. 3. 2022 opravilo javno glavno obravnavo, katere so se udeležili tožnik in prizadeta stranka C. C. Na glavni obravnavi je sodišče zaslišalo tožnika, ki je vztrajal, da je pred letom 1966 mejna linija med njegovo parcelo (1120/32) in parcelo C. C. (1120/35) potekala naravnost, tako kot poteka danes, samo, da je bila zamaknjena, kot je prej potekala njiva. Leta 1966 je prišlo do izmere zakoličbe parcel, kot je razvidno iz naznanilnega lista št. 2/66 IDPOS 352 in je stanje tako še danes. Leta 1966 je oče zgradil zid, zato vztraja, da je meja dejansko na zidu in ne tam, kot je bila na mejni obravnavi pokazana. Po izvedbi listinskih dokazov pa je navedel, da je prejel poziv Geodetske uprave št. 02112-110/2018-4 z dne 7. 1. 2019 in ima tudi njegovo fotokopijo. V potrditev svoje izjave je tudi predložil fotokopijo soglasja C. C. glede postavitve spornega mejnega ograjnega zidu, za katero stranka z interesom C. C. pove, da je to le fotokopija in da on tega soglasja h gradnji ni podpisal. 15. Na izvedbo dokazov z vpogledom upravnih spisov št. IDPOS 352 (naznanilni list 2/26 z dne 1. 6. 1966), IDPOS 6437 in IDPOS 6354, v katerem je tudi obvestilo Geodetske uprave št. 02112-844/2013-2 z dne 7. 10. 2013, ki so bili tudi dejansko s strani tožnika in prizadete stranke v navzočnosti sodnika vpogledani, stranki nista imeli pripomb, je pa tožnik vztrajal pri svojih tožbenih navedbah, prizadeta stranka pa pri svojih navedbah, navedenih v odgovoru na tožbo in na glavni obravnavi.

K točki I izreka:

16. Tožba ni utemeljena.

17. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih, ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ v obrazložitvi odločbe, s katero je zavrnil pritožbo tožnika. Tožena stranka je po oceni sodišča za odločitev v zadevi relevantno dejansko stanje v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila, zato sodišče zavrača tožnikov očitek glede napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev pravil postopka. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se, da bi se izognilo ponavljanju, nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

18. V obravnavani zadevi je tožena stranka kot urejen evidentirala del parcelne meje tako, da je ugotovila, da je bil del meje parcele 1120/35 s sosednjimi parcelami 1120/60, 1120/32 in 1120/34 postavljen po podatkih IDPOS 352 in 6354, ki so zadnji veljavni podatki. Tožnik se s, tako na ustni obravnavi, kot na mejni obravnavi dne 1. 10. 2018, ki sta bili izvedeni v skladu z določili ZUP in ZEN, predlaganim in kasneje kot urejeno evidentiranim delom meje, ni strinjal. 19. Podlaga za evidentiranje urejenega dela meje je bila določba četrtega odstavka 39. člena ZEN, po kateri se šteje, da če sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet (30 dni od vročitve oziroma poziva lastniku, ki se ne strinja s predlagano mejo), lastnik soglaša s potekom predlagane meje.

20. V zadevi ni sporno, da tožnik v roku iz prvega odstavka 39. člena ZEN sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem ni sprožil, kljub temu da je bil pravilno pozvan k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje in opozorjen na posledice, kolikor v danem roku od prejema poziva predloga za sodno ureditev meje ne bo sprožil. 21. Ugovori tožnika, ki se nanašajo na napačno uporabo materialnega prava, kršitev pravil postopka ter nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja niso utemeljeni. V postopku evidentiranja urejene meje se po podatkih elaborata ureditve meje v zemljiškem katastru na podlagi drugega in tretjega odstavka 26. člena ZEN evidentira urejena meja. Lastniki parcel, ki po zemljiško katastrskem načrtu ali po zemljiško katastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo, ki se ureja v postopku v postopku urejanja meje, so stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja meje (prvi in drugi odstavek 28. člena ZEN). Podlaga za vložitev zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave. Med tožnikom in toženo stranko ni sporno, da elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru in je skladna s podatki zemljiškega katastra, saj je postavljena po podatkih IDPOS 352 in 6354, ki so, kot je ugotovilo sodišče na glavni obravnavi, zadnji veljavni podatki. V zadevi je do uskladitve podatkov v zemljiškem katastru prišlo po uradni dolžnosti na podlagi 9. člena ZEN. Uskladitev ima podlago v IDPOS 352, to je naznanilni list št. 2/26 z dne 1. 6. 1966, ki so ga podpisali lastniki parcel, to so zadnji podatki zbirke listin zemljiškega katastra, pred IDPOS 6354. Pri tem sodišče dodaja, da je poljska skica, na katero se sklicuje tožnik, del upravnega spisa IDPOS 352, v katerem je bila nazadnje določena spodnja meja, ki je bila z IDPOS 6354 usklajena s podatki zemljiškega katastra, zato ta na odločitev v zadevi ne more vplivati, kot zmotno meni tožnik. Glede na navedeno so neutemeljeni ugovori glede zatrjevanih kršitev ustavnih pravic in 6. člena EKČP. V postopku izdaje izpodbijane odločbe pa tudi niso bila kršena pravila postopka, kot jih neutemeljeno zatrjuje tožnik.

22. Kakor je bilo tožniku že pojasnjeno, se v upravnem postopku ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje in morebitno priposestvovanje spornega zemljišča, ki jo smiselno uveljavlja tožnik, pa je možno uveljavljati le v sodnem postopku.

23. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II izreka:

24. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.