Jedro

Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (BPP) za osebni stečaj je treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh v postopku opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta BPP. Upoštevati je treba, da je razumnost predloga za osebni stečaj lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za BPP za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca vodi v izvolitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 143/2013 z dne 6. 6. 2013 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 350,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora, skupaj z 20 % DDV, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obresti, vse v 15 dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Novem mestu prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnilo. V obrazložitvi se sklicuje na Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in 381. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFFPPIPP). Pojasnjuje, da prosilka prosi za brezplačno pravno pomoč za predujem za kritje stroškov osebnega stečaja, pri čemer pojasnjuje okoliščine stanja, v katerem se je znašla, kot tudi svoje osebne okoliščine. Ugotavlja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja ne samo finančni položaj prosilca, pač pa tudi drugi pogoji. Tako se v smislu 24. člena ZBPP ugotavljajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Predvsem je bistveno, da zadeva ni očitno nerazumna. Ocena sodišča v danem primeru pa je, da je prošnja prosilke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi osebnega stečaja nerazumna, saj ne izpolnjuje kriterijev iz 24. člena ZBPP. Prosilka ne razpolaga s premoženjem in ne prejema dohodkov, ki bi omogočali kakršnokoli poplačilo njenih upnikov. Prejema le nadomestilo za brezposelnost, preživnino za sina ter otroški dodatek. Njena obveznost do upnikov pa znaša skupaj približno 32.000,00 EUR. Namen osebnega stečaja tako ne bi bil realiziran. V stečajnem postopku bi tako nastali samo stroški stečajnega postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh ne bi prišlo. Sprožitev osebnega stečaja pa tudi ne bi povzročila prenehanja terjatev, ki jih ima prosilka do svojih dolžnikov, saj pogoj za začetek stečajnega postopka ni samo trajna insolventnost, pač pa tudi obstoj stečajne mase, opredeljene v 224. in 389. členu ZFPPIPP. Če te ni, pogoji za sprožitev osebnega stečaja niso podani.

Tožnica vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z odločitvijo upravnega organa ne strinja. Poudarja, da drugega premičnega ali nepremičnega premoženja, kot ga je ugotovilo sodišče, dejansko nima. Sama nima realnih možnosti, da v celoti izpolni svojo obveznost, zato bo do izdaje sklepa o končanju osebnega stečaja, na podlagi 398. člena ZFPPIPP vložila predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane. Ovir za odpust le-teh tožnica na podlagi 399. člena ZFPPIPP nima. Dohodki, ki jih trenutno prejema, so res izvzeti iz stečajne mase, si bo pa morala prizadevati najti zaposlitev, prav tako lahko postane dedinja ali pridobi premoženje na drugi pravni podlagi. Vse premoženje, torej tudi tisto, ki bo pridobljeno do konca postopka, pa spada v stečajno maso. Tako je zmotno stališče sodišča, da je zadeva nerazumna. Sicer pa tožnica tudi meni, da ne more biti organ, ki odloča v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, tisti, ki o zadevi glede stečajnega postopka vsebinsko odloči. Določila, ki urejajo postopek osebnega stečaja, so specifična, tako da lahko dolžnik stečajno maso ustvarja vse do zaključka postopka. Prav tako je sestavni del postopka osebnega stečaja tudi postopek odpusta obveznosti. Nikakor pa ne more organ za BPP še pred začetkom postopka osebnega stečaja sprejeti zaključka, da upniki ne bodo poplačani, ker stečajne mase ni.

Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek, njej pa povrne nastale stroške upravnega spora skupaj z DDV ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala.

O zadevi je sodišče odločilo izven glavne obravnave skladno z določbo 1. alinee drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Stališče tožene stranke, da je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega bi bilo možno poplačilo njegovih upnikov, predpostavka za razumnost začetka postopka osebnega stečaja, po mnenju sodišča ni pravilno. Skladno s sodno prakso, izoblikovano v sodbi Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013, je pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za osebni stečaj, treba presojo razumnosti oziroma verjetnosti izgleda za uspeh v postopku osebnega stečaja opraviti skozi prizmo sistemske ureditve in samega namena instituta osebnega stečaja in odpusta obveznosti ter instituta brezplačne pravne pomoči. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti. Postopek osebnega stečaja je torej urejen kot en postopek, znotraj katerega pa je kot poseben postopek predviden tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika. Znotraj enega postopka, ki se lahko začne le z izpolnitvijo procesne predpostavke plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kot to določa šesti odstavek 383.a člena ZFPPIPP, se namreč zasledujeta dva cilja. Poleg osnovnega namena osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, se v postopku osebnega stečaja zasleduje tudi namen razbremenitve dolžnika iz primeža prezadolženosti, čemur služi institut odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku. Že ZFPPIPP pa izrecno predvideva tudi možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (četrti odstavek 383.a člena ZFPPIPP). Organ za BPP mora torej pri presoji vsake prošnje za brezplačno pravno pomoč za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri tem neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in uspešen zaključek odpusta obveznosti dolžniku. Vnaprejšnje zavračanje prošenj za brezplačno pravno pomoč za začetek osebnega stečaja zaradi neobstoja premoženja prosilca, pa vodi v izvotlitev z zakonom predvidene možnosti odpusta obveznosti. Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, da po določbi prvega, drugega in tretjega odstavka 400. člena ZFPPIPP sodišče, pristojno za odločanje o predlogu za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, pri odločanju v začetku postopka odpusta obveznosti preverja le obstoj ovir predhodne kaznovanosti in predhodnih odpustov obveznosti, ki se opravi z vpogledom v evidence, ne da bi ob tem presojalo, ali obstajajo ovire za odpust obveznosti iz 2. ali 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Presoja, ali je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzel obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, pa pristojno sodišče opravi le na ugovor stečajnega upravitelja ali upnika že v začetem postopku odpusta obveznosti.

Po oceni sodišča je tako v obravnavanem primeru prišlo do zmotno uporabljenega materialnega prava. Zato je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Ta je v ponovnem postopku v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.