Jedro

Imetnik nima posestnega varstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe ustavilo postopek v delu, s katerim je tožnica od tožene stranke zahtevala vrnitev posesti nad gostinskim lokalom ter izročitev predmetov, navedenih v I. točki sklepa. Nadalje je zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožnica zahtevala izročitev v II. točki sklepa navedene gostinske opreme. Obenem je še zavrnilo tožbeni zahtevek glede izročitve v III. točki sklepa specificirane gostinske opreme ter tožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

2. Tožnica kratko navaja, da sta se s toženo stranko dogovorili, da bosta imeli lokal v souporabi, zato tožena stranka ne bi smela tožnici zamenjati ključavnice in ji onemogočiti vstopa v lokal. Tožena stranka želi zadržati gostinsko opremo, zato bi jo morala tožnici izročiti oziroma izplačati njeno protivrednost. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je na vročeno pritožbo pravočasno odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje glede presoje dogovora o uporabi lokala med pravdnima strankama. Sodišče prve stopnje je s temeljito in logično presojo ključnih dejstev prišlo do pravilnega zaključka, da je bila tožnica na podlagi takšnega dogovora do tožene stranke v določenem delovnem razmerju z (za odločitev v predmetni zadevi ključnim) elementom podrejenosti in ravnanja po navodilih tožene stranke. Slednja ugotovitev je neizbežno vodila v presojo, da je tožnica zgolj imetnica v lokalu nahajajoče se gostinske opreme, imetnik pa, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, ni stvarno legitimiran za vložitev tožbe zaradi motenja posesti (33. člen SPZ).

6. Zatrjevana kršitev bistvenih določb ZPP je povsem pavšalna, zato podrobnejši odgovor nanjo ni potreben niti ni mogoč.

7. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti. Preizkus po uradni dolžnosti je prestal tudi (sicer zgolj pavšalno) izpodbijani del sklepa - I., II. in IV. točka izreka. Posledično je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Pravdni stranki sami krijeta pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor tožene stranke pa ni prispeval k vsebinski presoji pritožbenega sodišča in tako ta strošek ni bil potreben (155. člen ZPP).