Jedro

Upravni organ mora pri odločanju o kaznovanju po 111. členu ZUP v vsakem primeru upoštevati načelo sorazmernosti glede razmerja do svobode govora in predvsem do pravice do navajanja kot dela pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločbe Informacijskega pooblaščenca št. 090-113/2021/2 z dne 17. 5. 2021, 090-125/2021/4 z dne 18. 5. 2021, 090-126/2021/4 z dne 18. 5. 2021 in 090-127/2021/4 z dne 18. 5. 2021 se odpravijo in se zadeve vrnejo istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. A. A. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali prosilec) je pri tem sodišču vložil tožbo zoper pet odločb Informacijskega pooblaščenca (v nadaljnjem besedilu tožena stranka ali IP). Tožbe zoper odločbe IP št. 090-113/2021/2 z dne 17. 5. 2021, 090-125/2021/4 z dne 18. 5. 2021, 090-126/2021/4 z dne 18. 5. 2021 in 090-127/2021/4 z dne 18. 5. 2021 se nanašajo na isto pravno podlago in dejansko stanje, zato bo sodišče zadeve reševalo v skupni obravnavi in odločanju, medtem ko bo tožbo zoper odločbo IP 090-150/2021/2 z dne 20. 5. 2021, obravnavalo in o njej odločilo v ločenem postopku.

2. Z obravnavanimi izpodbijanimi odločbami, ki jih je IP izdal na podlagi 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) ter tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena ter 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zadevi dostopa do informacije javnega značaja je IP zavrnil pritožbe zoper sklepe o denarni kazni zaradi žalitev v vlogah naslovljenih na Inšpektorat RS za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu organ ali IRSOP), in sicer je:

1. z odločbo 090-113/2021/2 z dne 17. 5. 2021 zavrnil pritožbo tožnika zoper sklep Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-80 z dne 12. 3. 2021, s katerim je organ zaradi razžalitve uradne osebe in organa, ki jo je izvršil z navedbami: ''ki jo je z njej lastnim zavestnim/naklepnim, nezakonitim! delovanjem povzročila zanikrna organizirana hudodelska kriminalno zločinska združba znotraj IRSOPa na čelu z maloumno notoričnim laznivim B. B.'' v vlogi z dne 14. 2. 2021, izrekel denarno kazen v višini 100,00 EUR;

2. z odločbo, št. 090-125/2021/4 z dne 18. 5. 2021 zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa, št. 090-1/2021-78 z dne 12. 3. 2021, s katerim je organ prosilcu zaradi hude razžalitve uradnih oseb in organa, ki jo je izvršil z navedbami: ''zanikrna C. C.'', ''aparatčik oz, zanikrni Č. Č.'' ''aparatčik D. D.'' ''Kamorkoli se človek obrne materialni dokaz na materialni dokaz o kretenskem delovanju pro/udbovskih zavržnih zanikrnih oblastnikov v njem lastnem kriminalno zločinskem psiho/fizično/finančnem uničveanju/ubijanju družine A.!'' ''Če bi bilo kaj pravice v RS, bi pro/udbovska skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj IRSOP - z lahkoto odsedela kakšno leto na zaprtem oddelku Doba, vse po predhodno opravičeni prekinitvi delovnega razmerja.'', ''Posledično velja, da se je notorični lažnivec B. B. že leta 2011 zavedal, da je totalno zajebal …'', ''Še več, zoper predmetno totalno invalidno odločbo IRSOP št. 356.2-72/04-MT-4 z dne 19. 1. 2004 …'', '' … nekateri zanikrni oblastni pravni alfabeti predmetni de-facto!!! še vedno nepravnomočni totalni invalidni odločbi IRSOP z dne 19. 1. 2004 …'', ''On potem je sledila bomba v obliki popolne zarvnitve! bolnih pričakovanj notorično, lažnivega B. B. in z njim kompatibilne C. C. … katerega sta navedena oblastna skorumpiranca v njima lastni goljufiji skrila/zatajila …'', ''Posledično velja, da sta se notorični lažnivec B. B. in z njim kompatibilna C. C. že leta 2011 zavedala, da je notorični lažnivec B. B. totalno zajebal …, ob tem pa je še 4. 10. 2019 uradno pisano lagal/zavajal/goljufal …'', ''Kakorkoli, moraš biti res kronani kreten, da se na tako primitivno idiotski način ujame v sebi lastno goljufijo/laž/zanikanje - skoraj za proučevanje na za to primerni kliniki.'' ''mrš, golazen udbovska, da vam crkne vse kar imate radi.'', ''Resnico, ki jo v vam lastni psiho percepiciji dojemate kot šikaniranje, vas posebej opermljam z uradnim dokazom maloumno notorično lažnivega B. B. …'', ''… je maloumno notorično lažnivi B. B. zanikal, kaj zanikal uradno LAGAL, da je, citat …'', ''V objektivni možnosti vaše rahločutnosti za razumevanje skorumpiranih po/udbovskih aparatčikov pa še dokaz o tovrstnem delovanju pro/udbovskega aparatčika D. D.:...'', ''… vse v kontekstu: 'četudi IRSOP kaj zahebae in naredi nezakonito, morajo državni organi držati skupaj in do amena zajebati posameznika. - DO RS ju je ob uporabi Maslešasleng 'sfukalo'...'' (isto navedeno dvakrat): ''Posebej sporočilno je vedenje/pričakovanje imenovanih oblastnih intelektualno podhranjenih retardov znotraj IRSOPa, da naj bi Upravno sodišče brezpogojno dalo prav njihovemu bolnemu pričakovanju … oz. razkriva/potrjuje vso pro/udbovsko skorumpiranost deležnikov krivosodja znotraj sodnih organov !!!'', ''In zakaj so/sta imenovani zanikrni/brezdušni - v njim lastnem oblastnem retardiranem kretenizmu …, posledično zdravorazumske javnosti ne čudi, da imenovani maloumni retardiranci niti ne pomišljajo, da bi uradno ščitili njihova zanikrna 'dobra imena' kot da bi v dani situaciji ščitil dobro ime vsak pošten državljan - za katerega pa nedvomno velja, da je nemogoče, da bi se pošten državljan znašel v situaciji, v kateri se nahajajo imenovani oblastni retardi!'' ''Kdo je sedaj kriv, če zrcalo razkriva prasico kot svinjo? Jaz kot zrcalo ali prasica kot svinja!?...''; ''In sedaj še enkrat recite, da so predmetna uradna dejstva element šikaniranja, pa vam bom zapisal, da ste potrebni obdelave na za to pristojni kliniki.'' v vlogi z dne 12. 2. 2021, izrekel denarno kazen v višini 500,00 EUR;

3. Z odločbo 090-126/2021/4 z dne 18. 5. 2021 zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa, št. 090-1/2021-79 z dne 12. 3. 2021, s katerim je bila prosilcu zaradi hude razžalitve uradnih oseb in organa, ki jo je izvršil z navedbami: ''Maloumno nestrokovni, nevestni, malomarni, pro/udbovsko skorumpirani ex gradbeni inšpektor Č. Č. ... vse na udo/fašistični način''; ''...Č. Č. ... p.s.: upam le, da zanikrno intelektualno podhranjen kot je, tega ni naredil z metodo oz. na način računanja 'preko prstov'.''; ''maloumno nestrokovnega, nevestnega, malomarnega, pro/udbovsko skorumpirani ex gradbeni inšpektor Č. Č., … vse na udbo/fašistični način, kot ga ni videla ne RS, ne SRS: ...''; ''maloumen; tik pred penzijo storiti takšno napako, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja... (op. a. sicer ne vem, če to E. E. uspe razumeti, vendar ne dvomim, da bodo pritožbo reševala umna oseba!).''; ''pro/udbovsko skorumpirani ex gradbeni inšpektor Č. Č., ...''; ''udbovec F. F. …''; ''pro/udbovske skorumpiranosti Č. Č. ...''; ''… splošne pro/udbovske skorumpiranosti IRSOPa ...''; ''zanikrni Č. Č. ...''; ''… pa se IRSOP obnaša do njih kot 'crknjen osel'.'' v vlogi z dne 12. 2. 2021, izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR;

4. Z odločbo, št. 090-127/2021/4 z dne 18. 5. 2021 zavrnil pritožbo prosilca zoper sklep organa št. 090-1/2021-77 z dne 12. 3. 2021, s katerim je prosilcu zaradi hude razžalitve uradnih oseb in organa v vlogi, ki jo je izvršil z navedbami: ''maloumni notorični lažnivi B. B.'' in imena javnih uslužbencev namenoma piše z malimi začetnicami (D. D., C. C.). Ostale žalitve so naslednje: '' … bi pro/udbovsko skorumpirana oblastna golazen organizirane hudodelske kriminalno zločinske združbe zbrane znotraj IRSOP- ...''; ''v zaprosilu IRSOP ..., ki ga je pripravil notorično lažnivi direktor inšpekcije za prostor B. B., so/podpisal pa v imenu glavne inšpektorice RS za okolje in prostor C. C. pro/udbovski aparatčik D. D. ....''; ''Torej po B. B./D. D. prepričanju velja, da če IRSOP zajebe NEZAKONITO!!! porušitev vseljenega stanovanjsekga objekta ...''; ''Moraš biti res kronani idiot, da se na tako primitiven način ujameš v sebi lastne blodnje - skoraj za proučevanje na za to primerni kliniki.''; ''Posledično velja, da se je notorični lažnivec B. B. že leta 2011 zavedal, da je totalno zajebal ...''; ''... glede na to, da se notorično lažnivi B. B. in njemu kompatibilni D. D. ...''; ''V objektivni možnosti vaše rahločutnosti za razumevanje skorumpiranih pro/udbovskih aparatčikov pa še dokaz o tovrstnem delovanju pro/udbovskega aparatčika D. D.: ...''; ''… 'četudi IRSOP kaj 'zajebe' in naredi to nezakonito, morajo državni organi 'držati skupaj' in do amena zajebati posameznika' - DO RS ju je ob uporabi Maslešasleng 'sfukalo'...'' (isto navedeno dvakrat); ''Posebej sporočilno je vedenje/pričakovanje imenovanih oblastnih intelektualno podhranjenih retardov znotraj IRSOPa, da naj bi Upravno sodišče brezpogojno dalo prav njihovemu bolnemu pričakovanju ...''; ''in zakaj so/sta imenovani zanikrni/brezdušni - v njim lastnem oblastnem retardiranem kretenizmu ...''; ''... imenovani maloumni retardiranci niti ne pomišljajo, da bi uradno ščitili njihova zanikrna 'dobra imena' kot bi da v dani situaciji ščitil dobro ime vsak pošten državljan - za katerega pa nedvomno velja, da je nemogoče, da bi se pošten državljan znašel v situaciji v kateri se nahajajo imenovani oblastni retardi!'' v vlogi z dne 12. 2. 2021, izrekel denarno kazen v višini 500,00 EUR.

3. V obrazložitvi izpodbijanih odločb je navedel, da je kot organ druge stopnje IP skladno z 247. členom in prvim odstavkom 259. člena ZUP, izpodbijane sklepe organa preizkusil v izpodbijanem delu in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

4. V obravnavanih zadevah je sporno, ali je uradna oseba organa po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdajala izpodbijane sklepe na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP in prvega odstavka 112. člena ZUP, s katerim je prosilcu zaradi žaljivih navedb v njegovih vlogah, ki so navedene v drugem odstavku obrazložitve odločb organa, s katerimi naj bi prosilec hudo žalil uradne osebe organa in organ, naložila v plačilo tam navedene denarne kazni.

5. Na podlagi prvega odstavka 109. člena ZUP mora uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, skrbeti za dostojanstvo organa. Iz tretjega odstavka 111. člena ZUP izhaja, da lahko organ z denarno kaznijo do 500,00 EUR kaznuje tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, nasprotno stranko ali udeležence v postopku. Na podlagi prvega odstavka 112. člena ZUP za dejanje iz tretjega odstavka iz 111. člena ZUP denarno kazen lahko izreče uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. Kaznovanje na podlagi 111. člena ZUP je eden izmed ukrepov, ki jih ZUP določa v okviru IX. poglavja, ki ureja vzdrževanje reda pri delu organa in varovanje dostojanstva med postopkom.

6. Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti (stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi U 12/2008).

7. Glede na dejansko stanje, razvidno iz upravnih spisov, je IP v celoti sledil obrazložitvi izpodbijanih sklepov, v katerih je organ konkretno pojasnil, katere konkretne navedbe prosilca so žaljive in nespoštljive s tem, da je navedel citate dobesednih izjav prosilca v zahtevi, ki jih je prepoznal kot žaljive, zato je po presoji IP prosilčeva pritožbena navedba, da izpodbijani sklepi niso obrazloženi, neutemeljena. Organ je pravilno opozoril tudi na dejstvo, da je intenzivnost navedenih žaljivk še toliko večja, ker je prosilec svoja pisanja naslovil tudi na druge osebe in državne organe, ki niso bili udeleženci konkretnega postopka. Po mnenju IP so navedbe prosilca, ki jih je organ v izpodbijanih sklepih navedel v obliki dobesednih citatov v zvezi z uradno osebo, ostalimi zaposlenimi in bivšim zaposlenim pri organu objektivno žaljive, z njimi pa je prosilec posegel v dostojanstvo in ugled uradnih oseb in organa, pri čemer IP poudarja, da so nekatere med njimi v predmetni zahtevi večkrat ponovljene, kar kaže na prosilčevo namero po žalitvi oseb, na katere se nanašajo in na njegovo nedvomno nespoštljivost do organa.

8. Tožena stranka se strinja s prosilcem, da navajanje napak pri delu organa in opozarjanje na nepravilnosti ni žaljivo, vendar pa prosilec ni ostal pri teh mejah (npr. pri strokovni kritiki dela), ampak je presegel meje dostojnosti. Izrazi, ki jih v predmetni vlogi uporablja prosilec, ne sodijo v upravni postopek in nihče (niti javni uslužbenec) ni dolžan prenašati kritike spuščene na osebno raven, ki je žaljiva.

9. Po oceni IP je organ presodil in v skladu z načelom sorazmernosti določil tudi višino denarne kazni, upoštevajoč dejstvo, da prosilčeve žaljive izjave predstavljajo večji del zahteve, poleg tega pa je svoje pisanje posredoval tudi drugim osebam izven organa. Kot irelevantne je ocenil pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na njegovo pojasnjevanje postopkov in ravnanj javnih uslužbencev organa v postopkih, ki jih je organ vodil zoper njega v okviru svojih pristojnosti. Prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot opravičilo za dejanja tretjih oseb, ki so bila storjena izven postopka po ZDIJZ, ki je v konkretnem primeru predmet presoje IP.

10. Tožnik v tožbi smiselno izpodbija navedene odločbe tožene stranke. V tožbi obsežno pojasnjuje potek inšpekcijskega postopka gradbenega inšpektorja, v katerem je bil sinu porušen vseljen dom na ... v Ljubljani. O nezakonitosti predmetne rušitve so se izrekli različni organi od Ministrstva za okolje in prostor RS do Vrhovnega sodišča RS. Izpostavlja, da dejstvo, da je bila hiša ... v Ljubljani porušena nezakonito, izhaja iz strokovnega pravnega mnenja Državnega odvetništva z dne 17. 10. 2018, ter pravnomočnega sklepa Ministrstva za infrastrukturo in promet RS z dne 13. 3. 2012, s katerim je bil sklep o dovolitvi izvršbe z dne 5. 2. 2008 izrečen za ničnega. Da je bila navedena hiša porušena nezakonito, je bilo potrjeno tudi s pravnomočno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, št. II CP 1843/2017 z dne 21. 3. 2018, ki v točki 7 obrazložitve navaja, da je bila izvršba s porušitvijo spornega objekta vodena nezakonito, saj je bil sklep o dovolitvi izvršbe ničen; ravnanje inšpektorja pa je odstopalo od potrebne skrbnosti in strokovnosti in je bilo malomarno … ''Izvršba je bila prehitra, odstopala od običajne metode dela, saj dokler obstaja možnost doseči legalizacijo objekta, se izvršba ne more opraviti.'' To, da je bila navedena hiša porušena nezakonito, pa je bilo ugotovljeno tudi s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 198/2018 z dne 19. 2. 2019, ki v petnajstem odstavku med drugim izpostavlja: v konkretnem primeru je bilo o nezakonitosti izvedenega rušenja na matičnem upravnem področju že pravnomočno odločeno, v 17. točki sodbe pa navedeno, da je bila v konkretnem primeru izvršba z rušitvijo objekta obremenjena s takšno napako, ki je v pravni državi povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja.

11. Prvostopenjskemu organu očita pristranskost v postopku dostopa do informacij javnega značaja, v katerem so bile kršene njegove temeljne pravice.

12. Izpostavlja, da so bila njegova dejanja zgolj posledica izzvanosti, to je reakcija na predhodno oblastno akcijo, to je predhodnega zavržnega, primitivnega, necivilizacijskega, nezakonitega delovanja deležnikov v praktično 25 letnem oblastnem pogromu proti družini A. Ne prvostopenjski organ ne pritožbeni organ IP nista vsebinsko z ničemer obrazložila, čemu menita, da zapisane besede tožnika ne odražajo dejanskega stanja uradno dokumentirane materialne resnice.

13. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah se tožnik sklicuje in povzema zaključke v drugih postopkih zoper njega in njegovega sina ter druge osebe. Toženi stranki in prvostopenjskemu organu očita, da glede na vse navedeno nista v izpodbijanih odločbah opravila testa sorazmernosti glede na lahko dokazljivo izzvanost tožnika, pri čemer posebej izpostavlja sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 12400/2013-532 z dne 17. 6. 2021, s katero je bilo ugodeno zahtevi za varstvo zakonitosti generalnega državnega tožilca RS zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 12400/2013 z dne 30. 10. 2013, s katero je bil tožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja maščevanja uradni osebi po četrtem odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter treh kaznivih dejanj krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1 in mu je bila izrečena enotna kazen dve leti in osem mesecev zapora, ki se je na podlagi tretjega odstavka 86. člena KZ-1 izvršila tako, da obsojeni še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dnevih, ko mora biti v zavodu, razveljavljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

14. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika. Vztraja pri razlogih izpodbijanih odločb v celoti ter tožbene navedbe v celoti označuje kot neutemeljene. Tožbene navedbe tožnika pa označuje vsaj kot neprimerne in nevredne tožbene presoje pred naslovnim sodiščem. Tožbene navedbe, s katerimi prosilec pojasnjuje potek in ravnanje javnih uslužbencev organa v postopkih, ki jih je organ vodil zoper njega v okviru drugih pristojnosti, s katerimi poskuša upravičiti svoje žalitve, zaradi katerih mu je bila izrečena denarna kazen, pa neupoštevne. Prosilec svojega neprimernega izražanja ne more opravičevati kot opravičilo za dejanja tretjih oseb, ki so bila storjena izven postopka dostopa do informacij javnega značaja, v katerem je podal predmetno žaljivo vlogo.

15. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožnik dodatno navaja razloge glede nezakonitega ravnanja uradnih oseb v izvršilnih postopkih, ki so se vodili v postopku rušenja nadomestne gradnje na ... v Ljubljani ter izpostavlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Čeferin, v kateri je bila zaradi nepravilnega dvakratnega kaznovanja zaradi žaljenja sodišča odvetniku prisojena odškodnina. K tožbi prilaga 42 prilog, ki izkazujejo utemeljenost njegovih tožbenih navedb v zvezi z izzvanostjo s strani prvostopenjskega organa ter izpostavlja, da pri odločitvi o izrečeni denarni kazni ni bilo spoštovano načelo sorazmernosti, kar tako tožena stranka kot prvostopenjski organ v svojih odločbah nista zadostno utemeljila.

16. Sodišče je dne 5. 5. 2022 opravilo javno glavno obravnavo v navzočnosti tožnika in pooblaščenca tožene stranke. Potem, ko je sodišče podalo poročilo o vsebini zadeve in dosedanjem poteku postopka, je tožnik vztrajal pri tožbi ter dodatno navedel, da vse njegovo dosedanje delovanje temelji na dokumentih glede katerih ne daje svojih stališč. Izdajatelj predmetnih kazni in PI kot pritožbeni organ sta besedno poimenovana storjena nezakonita dejanja, ki v pravni državi odstopajo od pravno še dopustnega delovanja, razumeta kot žalitev. Na eni strani imamo izvršena kriminalno-zločinska dejanja, na drugi strani pa zgolj poskus poimenovanja tovrstnega zločinstva. Zapisana resnica ne more biti žaljiva, sploh če jo odražajo uradni dokumenti. Ponovno je pojasnil krivice, ki so bile njemu in njegovi družini povzročene, zaradi nezakonitega in nesorazmernega delovanja gradbenega inšpektorata. Osebe imenovane v vlogah so proaktivno delovale v konceptu vseprisotne sistemske korupcije ščitenja in prikrivanja predmetne nezakonite rušitve stanovanjske hiše. Vztraja, da so bile predmetne kazni izdane v konceptu zastraševanja in poskusu utišanja žrtve in da nikoli ni želel z zapisom osebno žaliti, ampak je zgolj izpostavljal dejstva, ki izhajajo iz delovanja uradnih oseb in so vsa dokumentirana.

17. Pojasnil je, da pojem udba zanj ne pomeni žalitev, ampak način delovanja mimo pravnih sredstev v kontekstu zlorabe političnega vpliva. Celotno dogajanje izhaja iz leta 1996, ko je kot samostojni svetovalec za investicije in investicijsko vzdrževanje na Ministrstvu za šolstvo, odklonil podpis fiktivnih računov za financiranje stranke LDS, za kar je bil nezakonito razrešen. Po desetletnem sodnem sporu je na Delovnem sodišču uspel tako, da so mu bile izplačane vse zaostale plače z obrestmi in stroški prevoza na delo iz Portoroža v Ljubljano. Sedaj je invalidsko upokojen, pokojnina pa mu ne zagotavlja človeka vrednega dostojnega življenja.

18. Pooblaščenka tožene stranke je vztrajala pri navedbah v odgovoru na tožbo. Dodatno je navedla, da je pri oceni sorazmernosti treba izhajati iz tega, da so upravni akti, ki so bili predmet tega upravnega spora, izdani v postopku po ZDIJZ, katerih bistvo je pridobitev dokumentov, kot informacije javnega značaja. Postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen obračunavanju prosilca z drugimi organi v drugih postopkih. Prosilec je večkrat v svojih zahtevah postavljal zahteve brez takšnih besed, kar pomeni, da mu je postopek po ZDIJZ poznan. To, kar ga je gnalo, da je v teh zadevah zahteve dopolnil z žalitvami, ne izhaja iz postopka dostopa do informacij javnega značaja, zato so kazni sorazmerne.

19. Tožnik je v odgovoru na navedbe pooblaščenke tožene stranke dodatno navedel, da je pritožbeni organ zaobšel odločanje o tem, kaj od zapisanih besed ni res, pa je žaljivo. Menil je, da dokler zapisane besede odražajo dokumentirano uradno materialno resnico, o njih ni mogoče govoriti, da so žaljive. Izpostavil je, da je tožena stranka nekaj tovrstnih kazni vseeno razveljavila. Na te navedbe je pooblaščenka tožene stranke dodala, da je tožena stranka res nekatere kazni razveljavila, sklepi o denarnih kazni, pa so bili odpravljeni zaradi procesnih napak.

20. V dokaznem postopku je sodišče dopustilo izvedbo dokaza z vpogledom v upravne spise tožene stranke ter prilog k tožbi tožnika, ki se nanašajo na ravnanja tožene stranke v inšpekcijskih postopkih, predlagane dokaze z vpogledom drugih listin, ki se ne nanašajo na zadevni inšpekcijski postopek v katerem so bile podane zahteve po ZDIJZ, pa je sodišče zavrnilo, čemer se tožeča in tožena stranka nista protivili.

K točki I izreka:

21. Tožba je utemeljena.

22. Sodišče prvotno ugotavlja, da se vse izpodbijane odločbe nanašajo na žalitve, ki jih je tožnik navedel v vlogah, s katerimi je sprožil postopek za pridobitev informacij javnega značaja v zvezi s postopki, ki jih je vodil IRSOP v zvezi s porušeno nelegalno gradnjo tožnika. Med tožnikom in toženo stranko niso sporna besedila vlog za pridobitev informacij javnega značaja, ki jih je tožnik vložil dne 14. 2. in se nanašajo na sklep organa št. 090-1/21-80 z dne 12. 3. 2021 (besedilo povzeto v točki 1 drugega odstavka obrazložitve) in vlog z dne 12. 2. 2021, ki se nanašajo na odločbo organa št. 090-1/21-78 z dne 12. 3. 2021 (besedilo povzeto v točki 2 drugega odstavka obrazložitve te sodbe), sklep organa št. 090-1/2021-79 z dne 12. 3. 2021 (besedilo povzeto v točki 3 drugega odstavka obrazložitve sodbe) in sklep organa št. 090-1/2021-77 z dne 12. 3. 2021 (besedilo povzeto v točki 4 drugega odstavka obrazložitve te sodbe).

23. V obravnavani zadevi je sporno, ali je uradna oseba po uradni dolžnosti pravilno in zakonito izdala izpodbijane sklepe na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZUP1, v zvezi s prvim odstavkom 112. člena ZUP2. 24. Žalitev organa ali uradne osebe je treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa kot na primer njegov ugled, zunanjo in objektivno čast, dobro ime v javnosti3. Varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretne uradne osebe, temveč sta varovani dobrini zaupanje v upravne organe in njihova avtoriteta.

25. Objektivno merilo pri presoji, ali je vloga žaljiva je, ali je izjavljanje v vlogi tako, da lahko ogrozi oziroma spodkoplje avtoriteto in ugled organa ali uradne osebe, pri tem zadostuje, če vlagatelj žali delo organa ali uradne osebe na splošno. Upoštevaje navedeno objektivno merilo so po oceni sodišča navedbe tožnika v vlogah objektivno žaljive in v tem delu sledi obrazložitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Pri tem sodišče ne sledi obrazložitvi tožnika, da so v vlogah navedena dejstva izkazana z dokazi, ki jih je predložil k tožbi, za kar njegove navedbe naj ne bi predstavljale žalitev. Iz predloženih dokazov in upravnega spisa sicer nedvomno izhaja, da je bil sklep o izvršbi, s katerim je bilo odločeno o rušitvi spornega objekta, izrečen za ničnega, ravnanje inšpektorja in sama rušitev hiše tožnika pa nezakonito. To pa še ne pomeni, da navedbe tožnika v vlogah ni šteti kot žalitev organa.

26. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS je pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave) omejena s pravicami oziroma svoboščinami drugih ljudi. Pogosto prihaja v kolizijo prav s pravico do varstva osebnega dostojanstva (34. člen Ustave) ter varstva osebnostnih pravic (35. člen Ustave).

27. V konkretnem primeru so bile žalitve storjene v vlogah, s katerimi je tožnik zahteval informacijo javnega značaja. Gre za vloge, s katerimi se je začel nov upravni postopek, zato morajo biti po mnenju sodišča navedbe v pisni vlogi, v skladu z namenom vloge. Obsežna sodna praksa Ustavnega sodišča, Vrhovnega sodišča ter ESČP se nanaša na ravnanja in vloge pooblaščencev in strank v postopkih in v zvezi s pravnimi sredstvi, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Upoštevaje tudi novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča4, morajo biti navedbe v pisni vlogi premišljene in ne morejo biti namenjene osebnemu obračunavanju (z organi) in uradnimi osebami. Kot je navedlo sodišče v zvezi z žalitvami v pisnih vlogah, je le to potrebno obravnavati drugače kot žalitve storjene na glavni obravnavi, kjer je stranka ali njen pooblaščenec lahko izzvana z izjavami nasprotne stranke, prič, izvedencev oziroma, v upravnih zadevah z ravnanjem organa in zato emocionalno reagira in izjavi kaj, kar je lahko opredeljeno kot žalitev. Če torej vlagatelj v vlogi žali upravni organ ali njegove uradne osebe, to kaže na to, da so take navedbe premišljene, tudi če so bile vložene po elektronski pošti in z isto elektronsko pošto le v vednost posredovane drugim naslovnikom.

28. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja kršitev načela sorazmernosti glede višine kazni, upoštevajoč pretekla ravnanja upravnega organa, na katerega je naslovil vlogo v sicer v drugi upravni zadevi.

29. Po mnenju sodišča je ugovor tožnika v tej zvezi utemeljen. Sodišče sicer pritrjuje toženi stranki, da je postopek po ZDIJZ, v katerem so bile podane vloge, nov postopek in da so bila dejanja tretjih oseb, sicer istega upravnega organa, ki naj bi bila vzrok neprimernemu izražanju tožnika, storjena izven postopka po ZDIJZ, v katerem so bili izdani sklepi, ki so v konkretnem primeru predmet presoje. Glede na to, da tožnik z zahtevo po ZDIJZ vlaga glede dokumentov IRSOP v za tožnika sporni inšpekcijski zadevi je stališče tožene stranke, da sicer izkazanih dejstev o nezakonitosti ravnanja IRSOP v inšpekcijski zadevi zoper tožnika ni mogoče upoštevati pri odločanju v zadevnih postopkih, v nasprotju z načelom sorazmernosti.

30. Upravni organ mora pri odločanju o kaznovanju po 111. členu ZUP v vsakem primeru upoštevati načelo sorazmernosti glede razmerja do svobode govora in predvsem do pravice do navajanja, kot dela pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Ureditvi kaznovanja zaradi kršitve reda po 111. členu ZUP in 109. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sta le omejeno primerljivi, glede na to, da se nanaša prva na upravni postopek, druga pa na postopek pred sodiščem. Sodišče pa meni, da je nekatere vidike kaznovanja zaradi žalitve sodišča moč uporabiti tudi za razlago instituta kaznovanja zaradi žalitve organa, oziroma njegovih uradnih oseb. Prepoved iz 111. člena ZUP je namenjena učinkovitosti upravnih postopkov v širšem smislu in lahko pripomore k temu, da se zagotavlja vzpostavitev ustreznega spoštovanja in sodelovanja med procesnimi subjekti ter osredotočenju navedb v vlogah na tisto, kar je za odločitev bistveno. Žaljive vloge le obremenjujejo postopke in otežujejo njihovo izvedbo in povzročajo nevarnost, da se navedbe strank oddaljijo od tistega, kar je za odločitev v sporu bistveno5. Pri tovrstnem kaznovanju pa gre bolj za izvajanje disciplinskih pooblastil, kot za naložitve kazni za storjeno dejanje6. Glede na namen in naravo gre bolj za ukrep procesnega vodstva. Same po sebi določbe 111. člena ZUP ni mogoče šteti za opredelitev takšnega ravnanja, za katerega bi morala biti izpolnjena vsebinska jamstva kazenskega prava (npr. po 28. členu Ustave)7. Ne gre za institut, ki bi ga zakonodajalec uvrstil v kazensko pravno sfero. Za zagotovitev namena kaznovanja po 111. členu ZUP je potrebno poudariti, da je pri kaznovanju za žaljive vloge primaren že simbolen pomen kaznovanja, ki naj zagotovi takojšen odgovor upravnega organa na ravnanje, ki lahko ogrozi tek upravnega postopka. Za preprečitev neprimernega in nespoštljivega obnašanja pred postopkom je nujno, da imajo udeleženci do organa kot nosilca oblasti spoštovanje in zaupanje.

31. Kakor je sodišče že navedlo v prejšnji točki, gre pri ukrepu po 111. členu ZUP za ukrep disciplinske narave. V zadevi ni sporno, da je tožnik vloge, ki so predmet obravnave v izpodbijanih odločbah, vložil v zelo kratkem časovnem obdobju (1 dan), to pa je po mnenju sodišča potrebno pri odmeri kazni, upoštevaje načelo sorazmernosti, upoštevati ne glede na to, da se postopki v zvezi s kršitvami pred organom niso združili v en postopek. Po mnenju sodišča je namreč za tako kršitev nesorazmerna višina skupaj izrečenih kazni v višini 1.600,00 EUR, glede na premoženjsko stanje tožnika, kot ga je tožnik navedel na glavni obravnavi, glede na višino v bistvu lahko predstavlja že kazensko sankcijo, za izrek katere pa bi bilo potrebno zagotoviti ustavna jamstva kazenskega postopka.

32. Tožena stranka je v obrazložitvi ocenila, da je višina denarne kazni v skladu z načelom sorazmernosti, pri tem pa ni pojasnila razlogov, zakaj je v konkretni zadevi izrečena takšna višina denarne kazni (v treh primerih maksimalna zagrožena kazen). Izpodbijane odločbe tako ne izpolnjujejo standarda obrazložitve iz 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, zato sodišče izpodbijane odločbe v tem pogledu ne more preizkusiti. Gre za kršitev postopka, ki jo je treba v vsakem primeru šteti za bistveno (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zato je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člen ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. V skladu s 3. točko 64. člena ZUS-1 sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponoven postopek, po četrtem odstavku istega člena pa je organ v tem postopku vezan na stališča sodišča, ki jih je sodišče navedlo v obrazložitvi te sodbe.

K točki II izreka:

33. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu na podlagi tretjega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 25,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ). Plačana taksa za postopek bo vrnjena tožniku po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

1 Organ lahko kaznuje z denarno kaznijo do 500,00 EUR tudi tistega, ki v vlogi žali organ, uradno osebo, stranko z nasprotnim interesom ali druge udeležence v postopku. 2 Denarno kazen za dejanje iz prvega odstavka 111. člena tega zakona lahko izreče uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, za dejanje iz tretjega odstavka 111 člena tega zakona pa uradna oseba, ki začne ali nadaljuje postopek po vlogi. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS št. U 12/2008 (točka 4 obrazložitve). 4 Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Up 1/2019-9 z dne 22. 1. 2020. 5 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-145/03 z dne 23. 6. 2005. 6 Smiselno 20. točka iste odločbe Ustavnega sodišča RS. 7 Smiselno 19. točka iste odločbe Ustavnega sodišča RS.