Jedro

Mnenje, ki ga v postopku poda strokovna oseba CSD v družinsko pravnih postopkih šteje za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1). Mnenje, ki ga poda CSD pa ima naravo izvedenskega mnenja.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki II.5 spremeni tako, da se 5. točka izdane začasne odredbe glasi:

"5. S to začasno odredbo prenehajo veljati točke I.1, I.2, I.4, v delu, ki se nanaša na stike, pa točki I.5 in I.6 začasne odredbe I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023, v preostalem delu glede obveznosti nasprotne udeleženke za začasno plačevanje preživnine pa začasna odredba I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023 ostane v veljavi."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe in (II) na predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe ter deloma po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo in stike med mladoletnim A. A. in njegovo materjo B. A. začasno določilo tako, da (1.1) med šolskim letom potekajo vsak torek in četrtek popoldne, ko A. A. do 16h pride na dom matere, mati pa ga ob 19h pripelje nazaj k očetu in vsak drug vikend od sobote od 10h, ko ga mati prevzame pri očetu, do nedelje do 19h, ko ga mati pripelje nazaj na dom očeta; (1.2) v času poletnih počitnic A. A. preživi polovico časa z materjo ter polovico z očetom, med njima pa tedensko prehaja ob nedeljah ob 19h, ko starš, ki oddaja otroka, otroka pripelje na dom drugega starša; (1.3) v času drugih šolskih počitnic A. A. preživi z materjo prvo polovico počitniških dni, ki niso sobote ali nedelje, če je teh dni liho število, pa preživi 1 dan več pri materi; (1.4) odpadli stiki zaradi taborjenja, šol v naravi ali drugih izletov, organiziranih v okviru šole, ali interesnih dejavnosti, ki jih obiskuje otrok, se ne nadomeščajo. (2) Za primer kršitve obveznosti je izreklo denarno kazen v višini 500 EUR, (3) predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 4. 12. 2025 glede preživnine je zavrnilo ter (4) odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje tega sklepa in velja do drugačne odločitve sodišča, vendar ne dlje kot do pravnomočnega zaključka postopka, ki pri Okrožnem sodišču v Ljubljani teče pod II N 1946/2023, (5) s to začasno odredbo pa prenehata veljati točki I.1 in I.2 začasne odredbe I z 88/2023 z dne 4. 12. 2023, v preostalem delu pa ta začasna odredba ostane v veljavi. (6) Pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, (7) odločitev o stroških postopka pa si je sodišče pridržalo za končno odločitev.

2.Zoper I. in delno zoper II. (1.1, 1.2, 1.3, 1.4, 2, 4, 5, 6 in 7) točko izreka, saj je pravočasno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov pritožila nasprotna udeleženka.

3.Začasna odredba je popolnoma nerazumljiva in sama seboj v nasprotju. Številčenje je takšno, da ni jasno, kaj v resnici posamezne točke pomenijo. Sodišče je odločilo, da začasna odredba I Z 88/2023 delno preneha veljati, delno pa ostane v veljavi, te točke pa so popolnoma v nasprotju z izrekom izpodbijanega sklepa. Ker je ugotovilo, da za začasno odredbo I Z 88/2023 ni več razlogov, je zagrešilo tudi kršitev iz 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena ZPP1.

4.Kljub dvakrat podanemu mnenju sodnega izvedenca dr. C. C. sodišče stikov ne določi tako, kot jih je predlagala mati - 1 teden pri enem staršu in 1 teden pri drugem staršu (7/7) ter naturalno plačevanje preživnine. Ob stikih, kot so sedaj določeni A. A. z mamo ne more preživljati kvalitetnega časa in tudi ne druženja v času počitnic in je zato močno prikrajšan. Omejitev stikov je tudi v nasprotju z A. A. željo. Otrok želi bivati pri mami več dni zdržema skupaj z nočitvami. Razlogov za začasno odredbo ni več in jo je treba odpraviti. A. A. je star 13 let, ne gre za majhnega otroka, ki se je od mame odtujil in ga je treba postopoma navajati na mamo. Pri nasprotni udeleženki ni zaznati nikakršnih škodljivih ravnanj in tudi ne okoliščin, ki bi otroka ogrožale. Sodišče je svojo sporno odločitev opravičilo z mnenjem očeta in njegovimi navedbami, kaj si otrok želi, ta ocena pa ni verodostojna. Sodišče bi moralo starše nasprotne udeleženke zaslišati po uradni dolžnosti. Če je sodišče zaradi njune izjave dvomilo v primernost večdnevnih in nočnih stikov otroka z očetom, bi moralo to nedvomno razjasniti. Sodišče tudi ni upoštevalo izjav starih staršev, da je A. A. že močno spremenjen in zamorjen, njuno prijavo pa je tudi CSD2 napačno obravnaval. Naturalna obveznost preživljanja pa tudi ne potrebuje veliko dogovorov in je prilagojena stikom otroka s starši. Zahteve nasprotne udeleženke, naj sodišče o zadevi, ki jo že skoraj 3 leta vodi, odloči, ne sme imeti za posledico izdaje nove začasne odredbe.

5.Na pritožbo je odgovoril predlagatelj, predlagal, da se jo zavrne in priglasil stroške pritožbenega postopka.

6.Pritožba je delno utemeljena.

7.Udeleženca sta starša mladoletnega A. A., rojenega ... 2012. Udeleženca sta se razvezala, glede varstva in vzgoje, stikov ter preživljanja pa sta sklenila sodno poravnavo. Dogovorila sta se, da je otrok zaupan v varstvo in vzgojo obema, pri vsakem od njiju izmenjaje živi teden dni, za njegovo preživljanje pa plačujeta vsak po 150 EUR mesečne preživnine. S sodno poravnavo z dne 7. 12. 2022 sta način stikovanja delno spremenila ter se hkrati dogovorila, da otroka naturalno preživljata v okviru svojega gospodinjstva, položnice, interesne dejavnosti, izlete, telefon, stroške rojstnih dni in podobno pa si razdelita na polovico.

8.Sodišče prve stopnje je nato stike med njimi začasno uredilo s sklepom I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023 tako, da A. A. z materjo preživi vsak torek in vsak četrtek popoldne ter 1 dan v vikendu, ostale dni in vse noči pa preživi pri očetu. Materi je hkrati prepovedalo, da v času stikov A. A. sama vozi z osebnim vozilom. Za primer kršitve prepovedi vožnje otroka z osebnim vozilom ali onemogočanja stikov je kršitelju izreklo denarno kazen v višini 1.000 EUR. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje začasno določilo večji obseg stikov, ker je ugotovilo, da omejitev stikov v prej navedenem obsegu in glede voženj ni več potrebna.

9.Pritožbena trditev, da je začasna odredba nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju, ne drži. Neglede na način številčenja je odločitev jasna in razumljiva. Res pa je, da bi moralo sodišče prve stopnje ob odločitvi, da prenehata veljati točki I.1 in I.2 začasne odredbe I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023, ki se nanašata na stike in vožnje, posledično razveljaviti tudi 4. točko te začasne odredbe, 5. in 6. točko pa pustiti v veljavi le glede preživnine. Pritožba nasprotne udeleženke je zato v tem delu utemeljena.

10.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh za odločitev pravno pomembnih navedb udeležencev, svojo oceno je obrazložilo v zadostni meri, da je njen preizkus mogoč, razlogi o odločilnih dejstvih tudi niso v medsebojnem nasprotju. Prav tako ni podan očitek o protispisnosti (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Protispisnost je napaka povsem tehnične narave, gre za napačen postopek prenosa med tem, kaj izhaja iz dokaza, in tem, kaj je o tem dokazu v izpodbijanem sklepu navedeno, pri katerem se sodišče vrednostno ne opredeljuje.

11.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasno določilo večji obseg stikov in sicer je stike časovno povečalo v torek in četrtek ter še tako, da je A. A. pri materi vsak drugi vikend od sobote do nedelje, z njo preživi tudi polovico poletnih počitnic, krajših počitnic pa prvo polovico počitniških dni, ki niso sobote ali nedelje, če je teh dni liho število, pa preživi 1 dan več pri materi. Ključna za začasno določitev večjega obsega stikov je bila ugotovitev, ki temelji na mnenju izvedenca dr. C. C., da mati že dlje časa abstinira od alkohola. Razlog, da je omejitev stikov še vedno začasno delno potrebna, pa je sodišče prve stopnje utemeljeno videlo v tem, da si mora otrok zaupanje do matere ponovno zgraditi in odpraviti strahove, da se bodo pretekle situacije ponovno zgodile. S slednjim pa se pritožba ne sooči. Nasprotna udeleženka posledic, ki so jih njena ravnanja pustila na otroku, ne vidi oziroma jih povsem zanemari in zmotno meni, da začasna odredba sploh ni več potrebna, ter napačno prikazuje, da je tako ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Nevzdržen pa je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče materi stike omejilo, ker ogroženosti otroka pri očetu ni zaznalo.

12.Sodišče prve stopnje je zadostno razjasnilo in pojasnilo, zakaj je treba stike še omejevati. Mnenje, ki ga v postopku poda strokovna oseba CSD v družinsko pravnih postopkih šteje za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje (108. člen ZNP-1 3). Mnenje, ki ga poda CSD pa ima naravo izvedenskega mnenja. V predmetnem postopku je CSD opravil tudi razgovor s psihologinjo iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov D., ki obravnava sina udeležencev. Želja A. A., ki jo je predlagatelj sodišču prenesel, pa sledi mnenju CSD. Navedeno je zato sodišče prve stopnje pri določitvi stikov utemeljeno upoštevalo. Glede na pretekla ravnanja nasprotne udeleženke je tudi povsem življenjsko razumljivo, da je zaupanje otroka (in tudi predlagatelja) do nasprotne udeleženke porušeno in ga bo treba ponovno zgraditi. Ni dovolj, da razloga za omejitev stikov ni več, temveč tudi posledic tega razloga ne sme več biti. A. A. res ni več majhen otrok, temveč je 13 letni najstnik. Postopna razširitev stikov pa ni določena za to, da se A. A. matere postopoma navadi, kot napačno prikazuje pritožba, temveč zato, da si do nje v vseh pogledih ponovno zgradi zaupanje.

13.Glede na vztrajanje nasprotne udeleženke, da stiki že lahko potekajo kot pred začasno omejitvijo (en teden pri enem in en teden pri drugem staršu), ni razumljiv njen očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati njene starše o primernosti stikov otroka z očetom. Nerazumljiv pa je tudi pritožbeni očitek, da je A. A. močno prikrajšan za druženje z mamo v času počitnic in z mamo ne more preživljati kvalitetnega časa, saj bo glede na izpodbijano odločitev z njo preživel polovico počitnic in vikendov in pri njej tudi prespal.

14.Zmotno je tudi prepričanje nasprotne udeleženke, da naturalno preživljanje ne terja (posebnega) dogovarjanja. Med stroške preživljanja otroka namreč ne sodi le preživljanje v okviru gospodinjstva, temveč npr. tudi plačevanje šolskih in obšolskih dejavnosti ipd. Glede na pravilno zavrnitev materinega predloga glede preživljanja časa z enim in drugim staršem pa tudi ni podlage za naturalno preživljanje otroka.

15.Ker je pritožba nasprotne udeleženke delno utemeljena, je treba 5. točko II. točke izreka izpodbijanega sklepa delno spremeniti tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1). V preostalem delu pa njena pritožba ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP -1).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Center za socialno delo.

3Zakon o nepravdnem postopku.