Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje ugodilo zgolj eni stranki in zaslišalo samo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pa tudi prič in zakonitega zastopnika tožene stranke, je vsekakor porušilo procesno razmerje med strankama.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 157497/2009 z dne 30. 10. 2009, vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka. Toženi stranki je še naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 805,05 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

V navedeni zadevi je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke plačilo računa št. 00031-2009 za opravljena dela – izvedbo kanalizacije pred Centralo Š. v višini 3.815,09 EUR (priloga A3).

Bistveni ugovori tožene stranke so bili: da primopredaja del še ni bila izvedena, ker dela v celoti niso bila opravljena, da obstajajo stvarne napake na izvedenih delih, da se tožeča stranka kot izvajalec ne more sklicevati, da je tožena stranka kot naročnik ni pravočasno obvestila o napakah, saj gre za takšne nepravilnosti, ki so bile tožeči stranki znane oziroma ji niso mogle ostati neznane (636. čl. Obligacijskega zakonika; OZ) Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka za zgoraj navedene trditve predlagala zaslišanje prič K. M. in B. S. ter zakonitega zastopnika tožene stranke, ki pa jih je prvostopno sodišče brez obrazložene razlage zavrnilo in zaslišalo zgolj zakonitega zastopnika tožeče stranke ter na podlagi njegove izpovedbe oprlo odločitev v izpodbijani sodbi. Sodišče sicer ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih stranka predlaga. Če razumno in obrazloženo oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva za odločitev v sporu niso odločilni, teh dokazov ni dolžno izvajati. Vendar pa mora ustrezno obrazložiti, zakaj dokazov, ki jih ena stranka predlaga, ni izvedlo oziroma zakaj jih je ocenilo kot nepotrebne. S tem, ko je ugodilo zgolj eni stranki in zaslišalo samo zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pa tudi prič in zakonitega zastopnika tožene stranke, je vsekakor porušilo procesno razmerje med strankama. Prav tako je podana tudi kršitev pravice enakosti pred zakonom, saj tožena stranka ni imela možnosti, da bi njeni priči in zakoniti zastopnik izpodbili izpovedbo zakonitega zastopnika tožeče stranke. Navedeno je razlog, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Že iz tega razloga je pritožba tožene stranke utemeljena in vodi v razveljavitev izpodbijane sodbe v skladu s 1. odst. 354. čl. ZPP in v novo sojenje. Gre namreč za kršitve, ki jih glede na naravo postopka pritožbeno sodišče samo ne more odpraviti.

Ne drži tudi trditev izpodbijane sodbe, da je tožena stranka dela prevzela, kar naj bi bilo razvidno iz knjige obračunskih izmer, katero naj bi podpisal zastopnik tožene stranke g. B. O. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da obračunske razmere ne potrjujejo primopredaje del, prav tako pa iz teh listin, ki so priložene v spisu (priloge pri A4) tudi ne izhaja, da je zastopnik tožene stranke B. O. knjige obračunskih izmer podpisal, saj pod rubriko „Investitor – naročnik, pooblaščenec – nadzornik B. O.“, ni njegovega podpisa. Prvostopno sodišče je verjelo zakonitemu zastopniku tožeče stranke, da je omenjeni podpisal obračunske izmere drugje, zgoraj pri datumu, vendar ta podatek ni nesporen, saj ga je tožena stranka zanikala. Tudi sicer, kot je bilo že povedano, omenjene listine ne vodijo zaključek, da je bila primopredaja del opravljena in da so bila vsa dela izvedena. Zato je zaenkrat preuranjen zaključek izpodbijane sodbe, da tožena stranka napak ni ustrezno notificirala in da o njih ni nemudoma obvestila tožečo stranko.

V ponovnem sojenju bo moralo prvostopno sodišče predvsem preveriti nasprotujoče trditve tožene stranke in zaslišati obe predlagati priči in zakonitega zastopnika. Šele po dopolnitvi tako izvedenega dokaznega postopka bo lahko o sami zadevi pravilno odločilo.

V navedeni zadevi je odločala sodnica posameznica, ker ne gre za zapleteno zadevo glede pravnih in dejanskih vprašanj, niti za rešitev takšnega pomembnega pravnega vprašanja glede katerega ni sodne prakse ali ta ni enotna (5. odst. 458. čl. ZPP).

Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških postopka v skladu s 3. odst. 165. čl. ZPP pridrži za končno odločbo.