Jedro

Zahtevka za ugotovitev ničnosti in za razveljavitev pogodbe nista identična in ne istovrstna, zato se tožnik s tem, ko je pravočasno vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, ni zavaroval pred nastopom prekluzije izpodbojnega zahtevka.

Izrek

Reviziji se ugodi.

Izpodbijana sodba se spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v delu, s katerim je razveljavljena darilna pogodba, razveljavi in tožba zavrže; - v delu, s katerim je bilo prvemu in drugemu tožencu naloženo s tožnikom skleniti prodajno pogodbo in izstaviti mu listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na njegovo ime, spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožnik pa mora v 15 dneh tožencem nerazdelno povrniti 853,74 EUR stroškov postopka.

Tožnik mora v 15 dneh povrniti vsem trem tožencem nerazdelno 609,23 EUR stroškov pritožbenega postopka, tretjemu tožencu pa še 330,48 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. A. R. in R. R. sta z darilno pogodbo, sklenjeno 6.7.2001, podarila vsak svoj solastninski delež na gozdni parceli št. 64/4 k.o. ...

2. M. P. je s tožbo zahteval razveljavitev te pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe z njim kot kupcem za kupnino 4.000.000 SIT, ki jo je dolžan plačati ob izročitvi za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine. Zahtevek je utemeljeval s trditvami, da je darilna pogodba navidezna (prikriva prodajno pogodbo) in je bila sklenjena zaradi obida kogentnih predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči ter da sta prva dva toženca dolžna z njim skleniti prodajno pogodbo zato, ker je pred sklenitvijo izpodbijane darilne pogodbe sprejel na pristojni upravni enoti objavljeno ponudbo lastnikov za prodajo sedaj sporne gozdne parcele.

3. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo, drugostopenjsko pa je takšno sodbo potrdilo.

4. Sodbo pritožbenega sodišča z revizijo izpodbija tretji toženec J. V.. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve procesnih pravil, zagrešene z opustitvijo zaslišanja vseh pravdnih strank in zmotne uporabe materialnega prava, ki je po njegovem prepričanju podan iz več razlogov: ker oglas za prodajo kmetijskega zemljišča pomeni le vabilo k podaji ponudb, prva dva toženca pa ponudbe tožnika nista sprejela; ker prvi toženec ponudbe za prodajo ni nikoli podpisal; ker je tožnik zamudil prekluzivni rok, v katerem bi lahko zahteval razveljavitev pogodbe; ker je darilno pogodbo odobrila Upravna enota Slovenska Bistrica, ki je pristojna izdajati soglasja k prometu s kmetijskimi zemljišči; ker je bil napačno uporabljen pravni standard "primerne oddaljenosti zemljišč".

5. Revizija je bila vročena tožeči ter prvi in drugi toženi stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku(1), v nadaljevanju ZPP), ki nanjo niso odgovorili.

Revizija je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila tožba, ker je bila vložena že 3.8.2001 (torej še prej kot v mesecu dni po sklenitvi darilne pogodbe) pravočasna, ta odločitev pa, ker ni bila izpodbijana s pritožbo, ni bila predmet preizkusa pred drugostopenjskim sodiščem. Da je bil prekluzivni rok zamujen, tretji toženec izključno iz razlogov, ki jih je predstavil že sodišču prve stopnje, uveljavlja znova v reviziji - po mnenju revizijskega sodišča utemeljeno.

7. Izpodbijanje izpodbojnih pogodb je (zaradi zagotovitve varnosti pravnega prometa) časovno omejeno z zastaralnimi in s prekluzivnimi roki. V času sklenitve sporne darilne pogodbe veljaven Zakon o obligacijskih razmerjih(2) (v nadaljevanju ZOR) je v 117. členu določal, da pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile (subjektivni rok) in da ta pravica v vsakem primeru preneha s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). S tem, ko kot sankcijo za zamudo roka predpisuje prenehanje pravice, zakon rok za izpodbijanje pogodbe opredeljuje kot prekluziven(3).

8. V konkretnem primeru je tožnik tožbo sicer res vložil že 3.8.2001, a je z njo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe, ničnostni zahtevek pa je spremenil v izpodbojnega šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo 2.4.2003. Zahtevka za ugotovitev ničnosti in za razveljavitev pogodbe nista identična in ne istovrstna - se vsebinsko razlikujeta (izhajajoč iz načela afirmacije pogodb in stopnjevanja sankcij zakon določa, katera ravnanja oziroma položaji pomenijo poseg v splošen interes in imajo zato za posledico ničnost pogodbe(4) in katera pomenijo "le" poseg v individualen interes in imajo zato za posledico izpodbojnost(5), pogoji (roki, legitimacija) za njuno uveljavljanje in njune pravne posledice, pa so različni. Zato se tožnik s tem, ko je pravočasno vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe(6), ni zavaroval pred nastopom prekluzije izpodbojnega zahtevka. In ta je bil postavljen po izteku enoletnega subjektivnega roka: ob spremembi zahtevka tožnik ni navedel nobenih novih dejanskih okoliščin, torej tudi ne takih, ki bi utemeljevale sklepanje, da je za razlog izpodbojnosti zvedel manj kot leto dni pred spremembo zahtevka, pač pa je na podlagi tožbenih in do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo podanih navedb (286. člen ZPP) zgolj uveljavljal drugačno pravno sankcijo.

9. S potekom prekluzivnega roka materialnega prava preneha pravica upravičenca do tožbe(7). Če je rok za vložitev tožbe določen s posebnimi predpisi, pa je bila tožba vložena po poteku roka (prepozno), jo sodišče zavrže: prvi odstavek 274. člena ZPP določa, da to stori predsednik senata že ob predhodnem preizkusu tožbe; analogno navedenemu jo sodišče zavrže tudi kasneje med postopkom, če šele kasneje zve za dejstva, ki potrjujejo, da je bila vložena prepozno, ali če (tako kot v konkretnem primeru) tožnik med postopkom spremeni tožbo tako, da uveljavlja zahtevek, ki ga je dovoljeno uveljavljati le v določenem roku, pa je ta že potekel. 10. Prvostopenjsko sodišče je izhajalo iz zmotnega materialnopravnega izhodišča, da sta roka za uveljavljanje izpodbojnosti iz 117. člena zastaralna in da je bil enoletni subjektivni rok pretrgan z vložitvijo tožbe (z zahtevkom za ugotovitev ničnosti) ter da je bila zato tožba vložena pravočasno, pritožbeno sodišče pa v to odločitev ni poseglo, čeprav na tek prekluzivnih rokov sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je to moralo storiti revizijsko sodišče, in sicer na ta način, da je izpodbijano sodbo drugostopenjskega sodišča v delu, ki se nanaša na razveljavitev darilne pogodbe, spremenilo tako, da je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in tožbo z zahtevkom za razveljavitev darilne pogodbe zavrglo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

11. Zahtevka za razveljavitev darilne pogodbe in za sklenitev prodajne pogodbe s tožnikom sta povezana: drugemu ne more biti ugodeno, če je prvi zavrnjen. Tožnik ne more zahtevati od prvega in od drugega toženca, naj mu prodata sporno gozdno parcelo in izstavita listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist, ker sta nepremičnino že podarila in izročila v posest tretjemu tožencu (in ni bila ugotovljena neveljavnost darilne pogodbe); s tem sta izgubila pravico dejansko in pravno razpolagati z njo, tožnik, ki je za to vedel, pa na njej ne bi mogel veljavno pridobiti lastninske pravice(8). V takšnem položaju je zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine neutemeljen. Zato je revizijsko sodišče v tem delu izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in (iz prej pojasnjenih razlogov neutemeljen) tožbeni zahtevek zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

12. Zaradi odločitve, kakršno je sprejelo, se revizijskemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s preostalimi z revizijo uveljavljanimi razlogi, povzetimi v 4. točki obrazložitve te odločbe.

13. Sprememba odločitve o glavni stvari je terjala drugačno, novo odločitev o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ta temelji na načelih uspeha pravdnih strank v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP) in koristnosti stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP). V postopku so uspele vse tri tožene stranke v celoti; njihove (ker niso vsi sodelovali v vseh fazah postopka, zneskovno različno visoke) stroške je revizijsko sodišče odmerilo po veljavnih odvetniški in taksni tarifi.

.Op. št. (1): Uradni list RS 26/99 s spremembami in dopolnitvami.Op. št. (2): Uradni list SFRJ 29/78 s spremembami in dopolnitvami. Op. št. (3): Tako Ada Polajnar Pavčnik, v: Nina Plavšak in soavtorji, Obligacijski zakonik s komentarjem, Splošni del, 1. knjiga, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2003, stran 533. Op. št. (4): Nične so na primer pogodbe, če je njihov predmet nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv (47. člen ZOR), če nimajo podlage ali je podlaga nedopustna (52. člen ZOR), navidezne pogodbe (66. člen ZOR), pogodbe, ki niso sklenjene v predpisani obliki (prvi odstavek 70. člena ZOR), oderuške pogodbe (141. člen ZOR)... Op. št. (5): Izpodbojne so na primer pogodba z elementi čezmernega prikrajšanja (139. člen ZOR), pogodba, sklenjena v škodo upnikov (280. člen ZOR), pogodba, s katero je bila kršena predkupna pravica (532. člen ZOR), zavarovalna pogodba, če je bila pri njenem sklepanju dana neresnična izjava (908. člen ZOR)... Op. št. (6): Zahtevek za ugotovitev ničnosti ne vsebuje tudi zahtevka za razveljavitev pravnega posla (izpodbojnost ni le nekaj manj od ničnosti in na podlagi tožbe za ugotovitev ničnosti ni mogoče razveljaviti pravnega posla). Op. št. (7): Glej na primer sodbi II Ips 561/96 in II Ips 420/99. Op. št. (8): Tako sodba II Ips 513/98: "Izročevalka ni smela razpolagati z nepremičninami, ki jih je pred tem s pogodbo prenesla na tožnika in jima jih izročila v posest. S tem je izgubila pravico dejansko in pravno razpolagati z odsvojenimi nepremičninami. Prevzemnici, ki sta za to vedeli, pa nista mogli veljavno pridobiti teh nepremičnin v last."