Jedro

Kavza predmetne pogodbe je bila v tem, da se plovilo proda za višjo ceno, hitreje in z nižjimi stroški kot v izvršilnem postopku, zoper toženca pa se umakneta izvršilna predloga.

Gre za poslovno razmerje med tožnikom in tožencem in ne tožnikovima gospodarskima družbama. Izjavi, da je bil dolg toženca poplačan, sta podali tožnikovi gospodarski družbi, ne pa tožnik kot fizična oseba, zato takšni izjavi družb tožnika kot fizične osebe ne zavezujeta.

Pritožbeno ugibanje toženčevega začasnega zastopnika glede morebitne nevročitve sklepov o izvršbi za predmetno zadevo ni relevantno. Toženec je bil z izvršbama očitno seznanjen, saj je bil njegov interes s sklenitvijo konkretne pogodbe ravno v umiku izvršb. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo za razjasnitev vseh okoliščin potrebno toženčevo zaslišanje. Ozadje pravnih poslov za sklenitev pogodbe na kavzo nima vpliva. Prav tako nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen v primeru nedopustnega nagiba ene izmed strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 104.624,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2019 do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek za 43,83 EUR (II. točka izreka) ter tožencu naložilo, da mora v roku 15 dni tožniku povrniti 5.295,46 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožba nična, ker iz sklenjene pogodbe med pravdnima strankama ni razvidna kavza, pa tudi ne njegov dolg. Ozadje razmerja med pravdnima strankama ni jasno. Iz izjav tožnikovih podjetij izhaja, da tožniku nič več ne dolguje, kar je glede na vsebino zapisa moralo vključevati tudi morebiten dolg do tožnika po predmetni pogodbi.

Toženčev naslov je enak naslovu, kot ga imata oba upnika, zato morda sploh ni prejel sklepa o izvršbi. Da bi se vse naštete okoliščine razjasnile, bi ga moralo sodišče prve stopnje zaslišati. Vendar je dokazni predlog zavrnilo brez posebne obrazložitve. S tem je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj toženec ni imel možnosti, da se v tem postopku izjavi. Toženčevo zaslišanje je potrebno tudi iz razloga, ker je bil v tej pravdi nedosegljiv in verjetno sploh ne ve, da proti njemu teče pravdni postopek.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi sklenjene pogodbe z dne 4. 12. 2018 (priloga A3) se je toženec tožniku zavezal plačati alternativne zneske kupnin glede na datum prodaje plovila, za primer neprodaje pa do 1. 5. 2019 znesek 100.000 EUR. Toženec plovila ni prodal in ni izpolnil pogodbenih obveznosti, zato tožnik zahteva plačilo navedenega zneska z zakonskimi zamudnimi obresti.

6. Toženec v pritožbi ponavlja trditve iz odgovora na tožbo in pripravljalne vloge, na katere je v celoti že podrobno in prepričljivo odgovorilo sodišče prve stopnje. Kavza predmetne pogodbe je bila v tem, da se plovilo proda za višjo ceno, hitreje in z nižjimi stroški kot v izvršilnem postopku, zoper toženca pa se umakneta izvršilna predloga. Sodišče prve stopnje je s tem v celoti odgovorilo na vprašanja: (1) kakšna je bila podlaga oz. glavni razlog obveznostne pogodbe in razmerja, ki iz nje izhaja, (2) iz katerih razlogov sta se stranki zavezali s pogodbo in (3) kaj sta želeli doseči z razmerjem, ki sta ga ustvarili.2 Tretji odstavek 39. člena Obligacijskega zakonika (OZ)3 vzpostavlja domnevo, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Toženec je trdil, da pogodba nima kavze, zato je bilo na njem dokazno breme glede neobstoja podlage. Takšnega dokaznega bremena ni zmogel. 7. Na izpolnitev pogodbenih obveznosti toženca ne vpliva dejstvo, da sta se družbi A., d. o. o. in B., d. o. o. kot upnici v izvršilnih postopkih zavezali umakniti izvršbe zoper toženca in podali izjavi, da do toženca nimata več nobenih dolgov. Sporna pogodba je bila sklenjena med pravdnima strankama kot fizičnima osebama. Toženec se je zavezal plačati znesek tožniku. Gre za poslovno razmerje med tožnikom in tožencem in ne tožnikovima gospodarskima družbama. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek prvega sodišča, da navedeni izjavi ne izkazujeta poplačanosti toženčevega dolga po pogodbi. V izjavi gospodarskih družb je bilo res med drugim navedeno, da so razrešena vsa medsebojna razmerja med tožnikom, njegovimi družbami in tožencem. Tožnik je v zvezi s tem pojasnil, da so bila ravno s sklenitvijo pogodbe rešena vsa sporna vprašanja, niso pa bili poplačani vsi dolgovi. Razrešitev medsebojnih razmerij je predstavljala ravno obravnavana pogodba.

8. Izjavi, da je bil dolg toženca poplačan, sta podali tožnikovi gospodarski družbi, ne pa tožnik kot fizična oseba, zato takšni izjavi družb tožnika kot fizične osebe ne zavezujeta. V izjavah se toženčev dolg do tožnika oz. sporna pogodba niti ne omenjata. Omenja se zgolj dolg toženca do gospodarskih družb. V povezavi z vsebino pogodbe je jasno, da sta bili izjavi oz. potrdili o neobstoju dolga, poleg umika izvršb, eden od pogojev po 4. členu pogodbe za nastanek toženčeve obveznosti plačila. Izjavi gospodarskih družb o neobstoju toženčevega dolga in ureditvi vseh medsebojnih razmerij toženca ne razbremenjujeta obveznosti plačila po pogodbi z dne 4. 12. 2018. 9. Pritožbeno ugibanje toženčevega začasnega zastopnika glede morebitne nevročitve sklepov o izvršbi za predmetno zadevo ni relevantno. Toženec je bil z izvršbama očitno seznanjen, saj je bil njegov interes s sklenitvijo konkretne pogodbe ravno v umiku izvršb. Če bi v izvršilnem postopku res prišlo do nedopustnega ravnanja s strani tožnikovih gospodarskih družb, je imel toženec na voljo ustrezna pravna sredstva za zavarovanje svojih pravic in interesov.

10. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi bilo za razjasnitev vseh okoliščin potrebno toženčevo zaslišanje. Ozadje pravnih poslov za sklenitev pogodbe na kavzo nima vpliva. Prav tako nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost, razen v primeru nedopustnega nagiba ene izmed strank. Začasni zastopnik je le navrgel možnost, da tožencu sklepi o izvršbi niso bili vročeni, ni pa postavil konkretnih trditev, da je bila pogodba sklenjena z nedopustnim nagibom.

11. Vse pravno relevantne okoliščine za odločitev o konkretnem tožbenem zahtevku so bile dovolj razjasnjene, zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje toženca utemeljeno zavrnilo. Čeprav je v 5. točki obrazložitve ob zavrnitvi navedlo le, da je že z izvedenimi dokazi dejansko stanje dovolj razjasnjeno in zrelo za odločitev, je iz nadaljnje obrazložitve izpodbijane sodbe jasno razviden razlog nepotrebnosti, na katerem temelji zavrnitev dokaznega predloga. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga pa morajo biti razvidni bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP), bodisi iz obrazložitve končne odločbe.4

12. Začasni zastopnik dokaznega predloga za zaslišanje toženca niti ni zadostno substanciral. V skladu z določbo 236. člena ZPP (v zvezi z 263. členom ZPP) mora tisti, ki predlaga zaslišanje, poprej navesti, o čem naj stranka izpove. Začasni zastopnik ni navedel pravno relevantnih okoliščin, o katerih naj bi stranka izpovedala. Le posplošena navedba, da se kot dokaz predlaga toženčevo zaslišanje, ni dovolj. Zato je nesubstanciran dokazni predlog že sam po sebi upravičen razlog za zavrnitev.

13. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo prvega sodišča (drugi odstavek 350. člena ZPP in 353. člen istega zakona).

14. Toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa glede na njegovo vsebino ni bil potreben. Zato pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 - s spremembami in dopolnitvami. 2 Prim. P. Grilc, komentar k 39. členu v: N. Plavšak, M. Juhart, V. Kranjc, A. Polajnar-Pavčnik, P. Grilc, Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 292. 3 Ur. l. RS, št. 83/01 - s spremembami in dopolnitvami. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 20/2014 z dne 22. 4. 2014.