U-I-107/00

15. 6. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva upokojencev Gunclje - Male Vižmarje, Ljubljana, ki ga zastopa predsednik Josip Žitnik, na seji dne 15. junija 2000

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 70/97) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ugotovitvenega sklepa št. 5326-1/VP-98 z dne 22. 12. 1998 se zavrže.

O B R A Z L O Ž I T E V

1.Pobudnik navaja, da je Mestna občina Ljubljana dne 11. 1. 1999 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo, s katero izpodbija darilno pogodbo z dne 14. 5. 1998, ki jo je pobudnik sklenil s Krajevno skupnostjo Gunclje - Male Vižmarje (v nadaljevanju: KS Gunclje - Male Vižmarje). Z navedeno darilno pogodbo naj bi KS Gunclje-Male Vižmarje podarila del svojih nepremičnin pobudniku, to je Društvu upokojencev. Pobudnik meni, da premoženje KS Gunclje - Male Vižmarje do konca leta 1998 ni bilo last Mestne občine Ljubljana, temveč last KS Gunclje-Male Vižmarje, ki si ga je pridobila sama z lastnim delom, samoprispevki in darili. Meni, da je izpodbijani 18. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS-H) v nasprotju z Ustavo prenesel vse premoženje prejšnjih krajevnih skupnosti na občine. Poudarja, da predstavlja izpodbijana določba in na njeni podlagi izdani ugotovitveni sklep Mestne občine Ljubljana razlastitev, čeprav niso izpolnjeni pogoji iz 69. člena Ustave.

2.Pobudnik v vlogi z dne 4. 5. 2000 predlaga, naj Ustavno sodišče njegovo pobudo obravnava prednostno ali pa začasno zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov, ker nastaja na objektu, ki je predmet darilne pogodbe, nepopravljiva škoda.

3.Vloga krajevnih skupnosti, ustanovljenih v prejšnjih občinah, se je z uvedbo lokalne samouprave in ustanovitvijo večjega števila občin bistveno spremenila. V prejšnjih občinah, ki so delovale predvsem kot prva stopnja državne uprave in ne kot lokalne samoupravne skupnosti, so bile krajevne skupnosti tiste, ki so v veliki meri izvajale funkcijo lokalne samouprave. Po prvem odstavku 139. člena Ustave pa je temeljna samoupravna lokalna skupnost občina. V njeno pristojnost spadajo vse lokalne zadeve (prvi odstavek 140. člena Ustave). Ustava ne predvideva ožjih samoupravnih lokalnih skupnosti, temveč le širše lokalne skupnosti. Prav tako ZLS ne zahteva, da je občina obvezno razdeljena na krajevne skupnosti, temveč prepušča notranjo členitev občine na njene ožje dele - poleg krajevnih še na četrtne in vaške skupnosti - samim občinam. Če nove občine svoje notranje členitve na ožje dele niso uskladile z Zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZLS), je bilo treba z zakonom urediti prenehanje krajevnih skupnosti, ustanovljenih še v prejšnjih občinah, in urediti njihovo pravno nasledstvo.

4.Zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94 - v nadaljevanju: ZUODNO) je v 4. členu določal, da krajevne skupnosti, ustanovljene v prejšnjih občinah, nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih novih svetov vaških, krajevnih ali četrtnih skupnosti oziroma do uveljavitve občinskega statuta, če v občinskem statutu ne bi bila predvidena delitev občine na te skupnosti, in da premoženje in delavce obstoječih krajevnih skupnosti prevzamejo nove skupnosti v skladu z občinskim statutom. Tako so na območju novo ustanovljene Mestne občine Ljubljana nadaljevale z delom tiste krajevne skupnosti v prejšnjih ljubljanskih občinah, katerih območje je bilo vključeno v območje Mestne občine Ljubljana. V skladu s 4. členom ZUODNO je tudi Statut Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 32/95, 33/95, 71/97 in 13/98 - v nadaljevanju: Statut) v 106. členu določil, da obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo z delom do konstituiranja organov novoustanovljenih četrtnih oziroma krajevnih skupnosti.

5.ZLS-H, ki je s spremembami in dopolnitvami 18. in 19. člena ZLS in z novimi določbami 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člena natančneje uredil organizacijo, pravni položaj in delovanje ožjih delov občine, je v končni določbi 18. člena predvidel, da bi morali občinski sveti uskladiti statute z njegovimi določbami v šestih mesecih po uveljavitvi (15. 5. 1998) in da ožjim delom občin, ki so pravne osebe in katerih organizacija, delovanje in pravni status ne bodo usklajeni, preneha pravna subjektiviteta ter da se po uradni dolžnosti odpravijo njihovi žiro računi z 31. 12. 1998 (prvi in drugi odstavek 18. člena). S to določbo je zakonodajalec dokončno predvidel prenehanje vseh krajevnih skupnosti, ki so bile ustanovljene še v prejšnjih občinah in so na podlagi 4. člena ZUODNO nadaljevale s svojim delom, ker občinski sveti niso uskladili notranje členitve z določbami ZLS.

6.Iz navedenega je razvidno, da je ZLS prejšnjim krajevnim skupnostim podaljšal njihov obstoj in delovanje skoraj za štiri leta in da je z izpodbijano določbo odpravil ureditev, ki je dopuščala, da so znotraj občin, ki so bile ustanovljene kot samoupravne lokalne skupnosti v skladu z Ustavo, še delovale krajevne skupnosti, ustanovljene v prejšnjih občinah in ki po svojih pristojnostih niso več ustrezale novemu sistemu lokalne samouprave. Pobudnikove navedbe, da krajevne skupnosti prejšnjih občin ne bi smele prenehati obstajati, oziroma da premoženje prejšnjih krajevnih skupnosti ne bi smelo preiti na občine, so torej očitno neutemeljene. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 18. člena ZLS-H zavrnilo.

7.Iz Statuta je razvidno, da Mestna občina Ljubljana svoje notranje členitve na ožje dele ni uskladila z ZLS-H. Zato so krajevne skupnosti, ki so bile ustanovljene v prejšnjih ljubljanskih občinah, na podlagi drugega odstavka 18. člena ZLS-H prenehale obstajati. Tako je prenehala obstajati tudi KS Gunclje- Male Vižmarje in je postala njena pravna naslednica Mestna občina Ljubljana. V času sklenitve darilne pogodbe, s katero je KS Gunclje - Male Vižmarje podarila del svojih nepremičnin pobudniku, je KS Gunclje - Male Vižmarje še obstajala kot pravna oseba. Na podlagi izpodbijane določbe je prenehala obstajati šele po sklenitvi navedene darilne pogodbe. Ali izpodbijana določba lahko vpliva na razloge, ki jih v tožbi zaradi ničnosti darilne pogodbe zoper pobudnika uveljavlja Mestna občina Ljubljana (51. do 53. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl.- ZOR), kot pravna naslednica KS Gunclje-Male Vižmarje, je predmet presoje pristojnega sodišča.

8.Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ugotovitvenega sklepa, navedenega v 2. točki izreka tega sklepa, zavrglo. Izpodbijani sklep ni predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, da bi ga bilo mogoče izpodbijati s pobudo (21. in 22. člen Zakona Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS).

Izpodbijani sklep je posamičen akt, ki ga je na podlagi določbe 18. člena ZLS-H izdala Županja Mestne občine Ljubljana in s katerim je ugotovila, katerim krajevnim skupnostim je z 31. 12. 1998 prenehala pravna subjektiviteta. Na podlagi 69. člena ZLS odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine v upravnem sporu pristojno sodišče. Ustavno sodišče je pristojno za odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi pa je mogoče izpodbijati tudi posamične akte lokalnih skupnosti, vendar le, če pritožnik meni, da mu je bila z izpodbijanim posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina in potem, ko je izčrpal vsa redna in praviloma tudi izredna pravna sredstva (50. in 51. člen ZUstS).

9.Ker je bilo mogoče o zadevi odločiti že v fazi postopka preizkusa pobude, je Ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno in ni posebej odločalo o predlogu za zadržanje izvrševanja izpodbijanih aktov (prva alinea 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 49/98).

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. in drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen