Jedro

Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.

Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 4.1.2016 je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z zahtevkom: a) da se vzpostavi etažna lastnina: – v kataster stavb vpiše stavba ... z oznako 4 k. o. X s posameznima deloma s številkama 1 in 2; – ugotovi, da sta S. Č. in druga tožnica (v podrednem zahtevku pa tožnici) po enakih delih solastnici tistega dela stavbe, ki obsega v skici označene prostore, ki bodo v elaboratu za evidentiranje sprememb v katastru stavb pridobili številko posameznega dela stavbe, toženec pa lastnik v skici označenih prostorov oz. tistega dela stavbe, ki bo v elaboratu za evidentiranje sprememb v katastru stavb pridobil drugo številko posameznega dela stavbe; b) da se ugotovi, da sta S. Č. in druga tožnica (v podrednem zahtevku pa tožnici) po enakih delih solastnici polovice, toženec pa druge polovice zemljišča pod stavbo in ostalega dela zemljišča parc. št. 9 k. o. X; c) da je toženec dolžan tožnicama povrniti pravdne stroške.

2. S sklepom z dne 18.1.2016 je odločeno o pravdnih stroških. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 2.849,33 EUR pravdnih stroškov.

3. Zoper oba sklepa se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Zatrjuje nepravilno uporabo 319. čl. ZPP, ker ni upoštevan krog oseb, ki jih veže učinek pravnomočne sodbe. Istovetnost pravdnih strank ni podana, saj je stranka v postopku N 27/1996 S. Č., v obravnavni zadevi pa B. Č. Opozarja, da se postopek vodi zaradi vzpostavitve etažne lastnine in ne zaradi delitve. V zadevi N 27/96 je odločeno, da se opravi civilna delitev nepremičnine s prodajo in razdelitvijo kupnine. Predmet te pravde pa je vzpostavitev etažne lastnine, na podlagi katere bo šele mogoča civilna delitev. Realna vrednost deležev pravdnih strank bo dosežena le z vzpostavitvijo etažne lastnine. Solastni polovici sporne nepremičnine namreč nista enakovredni, zato se kupnina med pravdni stranki ne more deliti sorazmerno. Tožbeni zahtevek ni istoveten s predlagateljevim predlogom v nepravdnem postopku. Sodišče prve stopnje stališča o istovetnosti zahtevka ni ustrezno pojasnilo. Spise N 27/1996, P 230/2001, In 28/2014 in In 51/2015 je pribavilo šele po štirih letih sojenja in po vabljenju prič, kar je nesprejemljivo. Obstoj procesne ovire - res iudicta – bi lahko ugotovilo že mnogo prej. Vzpostavitev etažne lastnine, ki je predmet tega postopka, ni bila predmet nepravdnega postopka N 27/96. V nepravdnem postopku je sodišče odločalo o razdelitvi nepremičnine. Predmet nepravdnega postopka ni bila razdružitev na podlagi dednih dogovorov, ker dedna dogovora po mnenju sodišča nimata narave sodne poravnave o fizični delitvi stvari. Enako stališče je zavzeto v sklepu II Ips 177/97, izdanim na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Ugotovljeno je, da dedna dogovora nista zadostna podlaga za zemljiškoknjižno izvedbo. Odločitev je odvisna od pogodb, zato je lahko sprejeta le v pravdnem postopku. Iz tega razloga je bil sprožen ta pravdni postopek. Posledično je nepravilna odločitev o pravdnih stroških, sprejeta v sklepu z dne 18.1.2016. Sprašuje se, zakaj ima sklep o stroških drugačno opravilno številko kot sklep o zavrženju tožbe.

4. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Pritožbi pritrjuje v tem, da bi prvostopenjsko sodišče izpodbijani sklep lahko sprejelo že bistveno prej.

O pritožbi zoper sklep z dne 4.1.2016

5. Pritožba ni utemeljena.

6. S 107. čl. Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je določeno, da etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča(1) in z vpisom v zemljiško knjigo. Tožeča stranka nastanek etažne lastnine utemeljuje s pravnim poslom – z dednima dogovoroma, sklenjenima v zapuščinskih postopkih; dne 23.2.1973 v zadevi O 292/72 in dne 27.11.1974 v zadevi O 168/74. Trdi, da so s tema dednima dogovoroma dediči določili dele, ki naj bi jim pripadli v izključno last. Zatrjuje torej pred uveljavitvijo SPZ nastalo etažno lastnino, ki se še ni uredila, uskladila in vpisala v nepremičninsko evidenco (dejanska etažna lastnina).

7. V času sklepanja dednih dogovorov je etažna lastnina obstajala. Pravni položaji nastale etažne lastnine so bili urejeni z Zakonom o lastnini na delih stavb (Ur. list SFRJ, št. 43/65 in 57/65). Dopuščen je bil nastanek etažne lastnine z razdelitvijo solastne stavbe s pogodbo med solastniki – 49. (53.) in 50. (54.) člen. Zahtevana je bila natančna opredelitev lastnine na posameznem delu; predviden je bil načrt posameznih delov stavbe – 37. (41. čl.) in 38 (42. čl.). Sedanja zakonodaja predvideva, da mora sporazum o delitvi vsebovati imena etažnih lastnikov, zemljiškoknjižno označbo nepremičnin, natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov, opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih ter pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki (prvi odstavek 108. čl. SPZ).

8. Pri zakonitem dedovanju do nastanka etažne lastnine ne more priti, ker zakonitemu dediču pripada del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino. Lahko pa na stavbi, ki sodi v zapuščino, etažna lastnina nastane na podlagi dednega dogovora, ki ima pravno naravo pogodbe. Dedni dogovor je ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine, če izpolnjuje pogoje, predpisane za sporazum o delitvi oz. v času sklepanja predpisane pogoje za nastanke etažne lastnine. V prejšnji točki je pojasnjeno, da je bil – tako v času sklepanja dednih dogovorov kot sedaj – natančen opis posameznih delov zgradbe nujen pogoj za nastanek etažne lastnine.

9. Ker dedna dogovora ne vsebujeta takega zapisa, je bilo v nepravdnem postopku N 27/96 zavzeto stališče, da dedna dogovora nista ustrezna podlaga za nastanek etažne lastnine; da solastnina (skupna lastnina dedičev) ni bila razdeljena. To izhaja iz dejstva, da je nepravdno sodišče solastno stavbo delilo. S tem, ko je stavbo ... civilno razdelilo, je odločilo, da (dejanska) etažna lastnina ni nastala. Če bi se postavilo na nasprotno stališče, nepremičnine ne bi delilo (civilno razdelilo). Če bi zavzelo stališče, da je stavba že v (dejanski) etažni lastnini - že razdeljena, bi predlog za delitev zavrglo. Solastninska pravica in etažna lastnina na isti nepremičnini se namreč medsebojno izključujeta – ne moreta obstajati hkrati(2). Pri etažni lastnini (tudi dejanski etažni lastnini) gre za drugačna razmerja kot pri solastnini in jih ni mogoče reševati po pravilih, ki veljajo za solastnino. Etažne lastnine, tudi dejanske etažne lastnine, ni mogoče enačiti oz. obravnavati po pravilih o solastnini. Gre za že pridobljeno lastnino, ki jo je treba le še ustrezno urediti in uskladiti s predpisi, pri solastnini pa gre za v naravi nerazdeljeno nepremičnino(3). S tem, da je solastno stavbo delilo, je nepravdno sodišče odločilo o podlagi, na kateri temelji obravnavana tožba.

10. Pritožbeno sodišče zato soglaša, da je o pravnem razmerju, ki je predmet obravnave v tej pravdni zadevi, že odločeno (res iudicata – 319. čl. ZPP). Gre za materialno pravnomočnost, ki se mora v vsakem kasnejšem postopku (pravdi) med istima strankama upoštevati. Stranke ne smejo znova uveljavljati tega, kar je že bilo priznano, in izpodbijati, kar je bilo zavrnjeno, sodišče pa ne sme iste stvari na novo obravnavati in o njej odločiti. Pravnomočnost ne izključuje samó uveljavljanja istovetnega zahtevka, ampak tudi uveljavljanje zahtevka, ki je v nasprotju z odločitvijo v drugem sodnem postopku. S tem, da je sporno nepremičnino razdelilo (civilno s prodajo), je nepravdno sodišče odločilo, da gre za solastnino in ne za (dejansko) etažno lastnino. Tožba na ugotovitev in zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine zato ni dopustna.

11. Udeleženci nepravdnega postopka so bili v času zaključka postopka isti kot v tem pravdnem postopku – tožnici (v nepravdnem postopku nasprotni udeleženki) in toženec (v nepravdnem postopku predlagatelj). V obravnavani zadevi namreč do subjektivne spremembe tožbe ni prišlo, ker subjektivna sprememba tožbe zaradi nasprotovanja tožene stranke ni bila dopuščena (na naroku 11.7.2013 sprejeti sklep – list. št. 66). Predlog S. Č. za sodelovanje v postopku namesto prve tožnice – v teku postopka je pridobila v last prvotožničin solastninski delež – je bil zavrnjen (drugi odstavek 190. čl. ZPP).

12. Pravilno pa pritožba opozarja, da je od trenutka, ko je bilo v nepravdnem postopku N 27/96 o delitvi sporne nepremičnine pravnomočno odločeno, potrebe po izvajanju dokazov z zaslišanjem strank in prič ni bilo. Ker pa preobširno voden dokazni postopek na izid postopka ni vplival, pritožnici drugačne odločitve tudi iz navedenega razloga ne moreta doseči. 13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena.

O pritožbi zoper sklep z dne 18.1.2016

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Ker pritožnici nista uspeli izpodbiti pravilnosti odločitve o zavrženju tožbe, je neutemeljena tudi pritožba zoper odločitev o stroških pravdnega postopka. Temeljno merilo za odločitev o stroških postopka je uspeh strank v postopku (prvi odstavek 154. čl. ZPP). Ker tožeča stranka zahtevka ni uspela uveljaviti, je pravilna odločitev, da je tožeča stranka tožencu dolžna povrniti pravdne stroške.

16. Tudi odločitev o stroških postopka je zato potrjena (2. točka 365. čl. ZPP). Sklep o stroških postopka ima drugačno opravilno številko kot sklep o zavrženju tožbe zaradi očitne pisne pomote.

O stroških pritožbenega postopka.

17. Ker pritožnici s pritožbo nista uspeli, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

Op. št. (1): Nastanek etažne lastnine je lahko eden od možnih izidov nepravdnega postopka o delitvi solastne stavbe (110. čl. SPZ). Razen te možnosti se postopek delitve lahko konča tudi s civilno delitvijo in uveljavljanjem prevzemne pravice na stavbi v celoti s strani enega od solastnikov (četrti in peti odstavek 70. čl. SPZ).

Op. št. (2): Takó odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 639/2006 Op. št. (3): Prvi odstavek 65. čl. SPZ