Up-117/97

5.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S. K. iz M. pri P., ki ga zastopa M. M. P., odvetnik na P. na seji senata dne 5. decembra 1997

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba S. K. zoper odločbo Republiškega senata za prekrške v Ljubljani št. Pp-8723/96 z dne 14.1.1997 se ne sprejme v obravnavo.

Pritožnik nosi sam svoje stroške postopka.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeno odločbo, s katero je Republiški senat za prekrške v Ljubljani zavrnil njegovo pritožbo zoper odločbo Sodnika za prekrške Ptuj št. P-115/96 z dne 13.11.1996 o zavrženju ugovora zoper odločbo o prekršku v skrajšanem postopku. Zatrjuje kršitev 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva) in 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in vrne Republiškemu senatu za prekrške v novo odločanje.

2.V razlogih navaja, da naj bi senat za prekrške z neutemeljenimi razlogi razvrednotil pravno sredstvo, ki ga je vložil zoper odločbo o prekršku. Meni, da ne more nositi posledic, ker njegova soproga ob vročitvi ni odklonila sprejema pošiljke in da datum podpisa pooblastila ne more biti razlog za negativno rešitev pravnega sredstva. Po njegovem mnenju bi se moral sodnik za prekrške z dokazovanjem prepričati o dejstvu dejanske vročitve, osemdnevni ugovorni rok pa se ne more nanašati na vročitev drugi osebi. Prikrajšan naj bi bil za pravna jamstva v kazenskem postopku, ker naj bi ne imel primernega časa in možnosti za pripravo obrambe in ker naj bi mu ne bilo omogočeno izvajanje dokazov v njegovo korist, da je pravočasno vložil ugovor.

3.Pritožnik je bil z odločbo Sodnika za prekrške Ptuj št. P- 115/96 z dne 5.9.1996, izdano v skrajšanem postopku, kaznovan zaradi dveh prekrškov po Zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa z enotno denarno kaznijo 15.000,00 tolarjev. Zoper omenjeno odločbo je vložil ugovor, ki je bil z odločbo Sodnika za prekrške Ptuj št. P-115/96 z dne 13.11.1996 zavržen kot prepozen, ker je bil vložen dan po izteku ugovornega roka.

4.Pritožbo zoper odločbo o zavrženju ugovora je Republiški senat za prekrške z izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi senat ugotavlja, da je imela prvostopna odločba pravni pouk in da je bila vročitev prvostopne odločbe opravljena pravilno z nadomestno vročitvijo obdolženčevi ženi dne 17.9.1996, ugovor pa je bil vložen 26.9.1996, torej en dan prepozno.

Pritožnikove navedbe o tem, da naj bi odločbo dejansko prejel šele 18.9.1996, ne morejo vplivati na odločitev, saj je bila odločba vročena obdolženčevi ženi šele potem, ko jo je vročevalec že dvakrat neuspešno poskusil vročiti obdolžencu. Obdolženčeva žena je pisanje sprejela, ne da bi ob tem navajala, da bi bil obdolženec odsoten in da mu pisanja ne bo mogla izročiti.

B.

5.Ustavno sodišče ugotavlja, da pritožnikova pravica do pravnega sredstva očitno ni bila kršena. Po Zakonu o prekrških je zoper odločbo o prekršku, izdano v skrajšanem postopku, zagotovljena pravica do ugovora v roku osmih dni od vročitve. Pritožnik je bil o tej pravici pravilno poučen, vendar je v zakonsko določenem roku ni izkoristil. Kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, je bila vročitev prvostopne odločbe opravljena pravilno v skladu z določbo 118. člena Zakona o kazenskem postopku, po kateri se vročajo pisanja, ki jih je treba osebno vročiti naslovniku. Po citirani določbi se v primeru odsotnosti naslovnika opravi nadomestna vročitev po strožjih pravilih, kot veljajo za vročanje navadnih pisanj. Nadomestna vročitev je po določbi tretjega odstavka 119. člena ZKP dopustna ob krajši odsotnosti naslovnika, ko je mogoče pričakovati, da bo pisanje pravočasno prejel. V konkretnem primeru je pritožnik pritožbo prejel že naslednji dan, kar je bilo nedvomno še pravočasno za vložitev ugovora. Ob predpostavki pravilne vročitve in ob tem, da je pritožnik odločbo pravočasno prejel, pa na začetek teka ugovornega roka ni vplivalo dejstvo dejanskega prejema odločbe, saj je rok po zakonu začel teči od pravilne vročitve pritožnikovi ženi. Republiški senat za prekrške je z izpodbijano odločbo odločil zakonito, pritožnikova ustavna pravica do pravnega sredstva pa ni bila kršena.

6.Pritožniku tudi očitno niso bila kršena pravna jamstva v kazenskem postopku. Glede na to, da je odločbo dejansko prejel dan zatem, ko je bila vročena njegovi ženi, je imel na razpolago še sedem dni do izteka ugovornega roka, kar je po oceni Ustavnega sodišča povsem primeren čas za sestavo ugovora zoper odločbo o prekršku. Primernost časa za pripravo obrambe (jamstvo iz prve alinee 29. člena Ustave) se presoja glede na konkretne okoliščine primera in ne pomeni, da bi moral imeti obdolženec na razpolago celoten zakonsko določeni rok za vložitev pravnega sredstva. Iz razlogov, navedenih v prejšnji točki obrazložitve, pritožniku tudi ni bila kršena pravica do izvajanja dokazov v svojo korist o pravočasni vložitvi ugovora. Pritožnik pa bi lahko v primeru, če je ugovorni rok zamudil iz opravičenih razlogov, predlagal vrnitev v prejšnje stanje.

7.Ker zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek ter dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata

dr. Boštjan M. Zupančič