Jedro

Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.

Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopenjska sodba spremeni: - v I. točki izreka delno tako, da se tožbeni zahtevek na plačilo 194,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017 dalje do plačila zavrne, - v II. točki izreka pa tako, da tako, da mora tožnica toženki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške izvršilnega in pravdnega postopka v znesku 39,96 EUR.

II. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu prve alineje I. točke izreka izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožnica mora v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 77,14 EUR.

Obrazložitev

**Uvodno pojasnilo**

1. Tožnica vtožuje plačilo zavarovalnih premij iz naslova dveh pogodb o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. V zvezi s prvo zavarovalno pogodbo št. ... (v nadaljevanju _prva pogodba_, A5) zahteva plačilo 331,53 EUR, v zvezi z drugo, št. ... (v nadaljevanju _druga pogodba_, A13), pa 343,70 EUR, oboje s pripadki.

**Izpodbijana sodba**

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožnici plačati 644,53 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati ji je naložilo, da mora tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 102,00 EUR s pripadki (II. točka izreka).

3. V zvezi s _prvo pogodbo_ je ugotovilo, da (1) sta pravdni stranki sklenili pogodbo o obveznem avtomobilskem zavarovanju za osebni avtomobil znamke ..., in sicer za obdobje od 9. 5. 2017 do 9. 5. 2018; (2) da so za to zavarovanje veljali tudi Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-17 (priloga A8, v nadaljevanju SP); (3) da sta se pravdni stranki dogovorili za obročno plačilo premij avtomobilskega zavarovanja; (4) da je tožnica toženko pozvala k plačilu premij 4. 7. 2017 in 3. 1. 2018; (5) da je toženka 25. 8. 2017 poravnala le dva obroka premij, preostalih pa ne; (6) da je toženka vozilo, ki je bilo predmet tega zavarovanja, 28. 6. 2017 odjavila iz prometa in med drugim, (7) da toženka po tej odjavi ni podala zahteve za vračilo premij oziroma izdajo dobropisa zaradi odjave vozila iz prometa, niti s tožnico ni sklenila dogovora o prenehanju zavarovanja v smislu 11. odstavka 9. člena SP.

4. V zvezi z _drugo pogodbo_ pa je kot dejansko podlago upoštevalo, da (1) sta pravdni stranki za obdobje od 3. 8. 2017 do 19. 1. 2019 sklenili zavarovalno pogodbo o obveznem avtomobilskem zavarovanju za tovorno vozilo ...1; (2) da toženka po tej pogodbi ni poravnala nobenega obroka mesečne premije, čeprav jo je toženka k temu pozivala; (3) da je toženka po tej pogodbi v času trajanja zavarovalne dobe prijavila dva škodna dogodka, in sicer z dne 2. 9. 2017 ter z dne 9. 12. 2017, pri čemer je v obeh primerih prometno nesrečo povzročila toženka; (4) da toženka ni dokazala, da bi bilo vozilo, ki je bilo predmet zavarovanja po tej pogodbi, uničeno in med drugim, (5) da je tožnica zaradi neplačevanja premij 21. 12. 2017 odstopila od pogodbe .

5. Upoštevajoč dejstva, ki so povzeta v 2. in 3. točki te obrazložitve, je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Pri tem je v zvezi z zahtevkom iz _prve pogodbe_ presodilo, da pogoji za prenehanje zavarovanja na podlagi 11. odstavka 9. člena SP2 niso bili izpolnjeni. Odločitev o tožbenem zahtevku iz _druge pogodbe_ pa je oprlo na presojo, da je tožbeni zahtevek, upoštevajoč 9. točko 9. člena SP3 utemeljen glede vseh zahtevanih obrokov, saj je toženka sama povzročila prometno nezgodo, v kateri je nastala škoda na njenem vozilu.

**Pritožba in odgovor na pritožbo**

6. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži v plačilo pravdne stroške toženke. Zahtevala je tudi povračilo pritožbenih stroškov.

7. Tožnica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in toženki naloži v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožnice.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba je delno utemeljena.

_Posebnosti spora majhne vrednosti_

9. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV, primerjaj 495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot je povzeto v 3. in 4. točki obrazložitve te sodbe, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

10. O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

**K delni zavrnitvi pritožbe**

11. Glede _prve pogodbe_ toženka tudi v pritožbi vztraja, da je z odjavo vozila ... dne 28. 6. 2017 prenehal predmet zavarovanja, s tem pa tudi _prva pogodba_ in toženkina dolžnost plačila preostale premije. Vendar s tem pritožbenim stališčem pritožbeno sodišče ne more soglašati. Niti Obligacijski zakonik (OZ) niti Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu4 na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe5. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ6). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.

12. V zvezi s _prvo pogodbo_ se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na zgoraj povzeto določilo enajstega odstavka 9. člena SP, ki so sestavni del med pravdnima strankama sklenjene zavarovalne pogodbe. Za svoj uspeh v pravdi bi toženka morala obvestiti tožnico o odjavi vozila iz prometa, saj gre za okoliščino, ki je nastala v njeni sferi7, vendar tega ni storila. Iz nobenega določila SP pa ne izhaja obveznost tožnice, da odjavo preveri v registru vozil. Drugačno pritožbeno stališče (da je toženka skladno z določili SP (člen 9/10) tožnici podala pogodbeno soglasje za vpogled v register vozil in v podatke o odjavi vozila), češ da bi zato morala kontrolirati register, je pravno zmotno. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila tožnica dolžna odjavo vozila iz prometa preveriti v registru vozil. 13. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da naj bi _prva pogodba_ prenehala na podlagi odpovedi s strani tožnice. Iz 5. točke obrazložitve izpodbijane sodbe smiselno izhaja, da v celotnem zavarovalnem obdobju od 9. 5. 2017 do 9. 5. 2018 zavarovanje ni bilo prekinjeno. Iz tega torej sledi, da je prva pogodba prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Zato pritožbene navedbe o tem, da tožnica _prve pogodbe_ ni razdrla skladno z ureditvijo po tretjem in četrtem odstavku 937. člena OZ, za odločitev v tej zadevi niso relevantne. Posledično tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da te sodbe zato, ker nima razlogov o (ne)pravilnem odstopu od pogodbe obremenjena s pomanjkljivostmi, ni mogoče preizkusiti.

14. Sodišče prve stopnje je na podlagi _prve pogodbe_ tožnici prisodilo znesek 313,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2018 do plačila. S pritožbenim očitkom, da _s plačilom ne more biti v zamudi od 21. 12. 2017 dalje_, zato toženka ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča glede teka zakonskih zamudnih obresti.

15. Glede na zgoraj obrazloženo je odločitev v tem delu pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe v tem delu (tj. glede odločitve o tožbenem zahtevku za plačilo 313,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2018 do plačila) ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

**K delni spremembi izpodbijane sodbe**

16. V zvezi z _drugo pogodbo_ je sodišče prve stopnje presodilo, (1) da toženka ni upravičena do izplačila zavarovalnine za škodna dogodka z dne 2. 9. 2017 in 9. 12. 2017 ter (2) da je tožbeni zahtevek na plačilo vseh obrokov letne premije (tja do 15. 1. 2019) neutemeljen, ker je tožnica že 21. 12. 2017 odstopila od pogodbe.

17. Prva presoja za odločitev v tej pravdi ni pomemnba, druga pa je pravno zmotna. Po določilu devetega odstavka 9. člena SP, na katerega je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev, mora namreč v primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane premije zavarovalec plačati premijo za neplačan čas _do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe_. Če je do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, _za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino_, pa mora zavarovalec plačati celotno premijo.

18. Če torej zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi _druge pogodbe_ dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka8. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe, tj. do 21. 12. 2017. 19. Glede na zgoraj obrazloženo se pritožbeno sodišče s pritožbenimi navedbami, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih trditev, da tožnica 21. 12. 2017 ni veljavno (skladno z ureditvijo po 937. členu OZ) odstopila od pogodbe, ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Te navedbe so nepomembne zato, ker so toženki v škodo. Če namreč 21. 12. 2017 tožnica ni veljavno odstopila od _druge pogodbe_, potem je ta veljala za celotno obdobje, za katero je bila sklenjena. V tem primeru pa bi morala toženka plačati premijo za celotno zavarovalno obdobje.

20. Pritožbene navedbe, da je bilo vozilo ... v decembru 2017 uničeno, se nanašajo na dejansko stanje. S pritožbenim uveljavljanjem zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa pritožnik v SMV ne more uspeti.

21. S pritožbenim očitkom, da ne drži zaključek sodišča, da toženka zapadlosti računov ni oporekala ter da je posledično zmotno ugotovljen datum zamude, toženka uveljavlja kršitev drugega odstavka 214. člena ZPP o domnevi priznanja nezanikanih dejstev. Takšna kršitev pa pomeni relativno bistveno kršitev določb postopka, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP, kar v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.

22. Tožnica je torej na podlagi _druge pogodbe_ upravičena do plačila premije za zavarovalno obdobje od 3. 8. 2017 do 21. 12. 2017, ko je odstopila od pogodbe. Mesečni znesek premije na podlagi _druge pogodbe_ znaša 29,81 EUR. Pritožbeno sodišče je tako tožnici za zavarovalno obdobje od 3. 8. 2017 do 3. 12. 2017 priznalo 119,24 EUR, poleg tega pa še sorazmerni del mesečne premije za mesec december 2017 (tj. 18 dni), kar znaša 17,30 EUR. Skupaj tožnici tako na podlagi _druge pogodbe_ pripada premija v znesku 136,54 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017 do plačila. Za znesek 194,99 EUR s pripadki pa je tožbeni zahtevek neutemeljen.

23. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo 194,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017 do plačila zavrnilo.

24. V preostalem delu pa je pritožba toženke neutemeljena. Zato jo je v tem delu pritožbeno sodišče potem, ko ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

**Obrazložitev odločitve o pravdnih stroških**

25. Sprememba odločitve o glavni stvari je vplivala tudi na odločitev o stroških postopka v II. točki izreka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je v pravdi uspela z 69,75 % in je v takem odstotku upravičena tudi do povračila svojih stroškov. V preostalem delu je uspela toženka, ki je torej upravičena do povračila 30,25 % svojih stroškov (drugi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pravdne stroške toženke odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT), Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in načela potrebnosti (155. člen ZPP).

26. Glede stroškov tožnice je pritožbeno sodišče upoštevalo odmero stroškov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje v znesku 102,00 EUR, saj jim pritožnica ni nasprotovala. Glede na njen uspeh ji torej pripada 71,12 EUR.

27. Toženki pa je pritožbeno sodišče priznalo 200 točk za ugovor zoper sklep o izvršbi (27/6 OT), 200 točk za odgovor na dopolnitev tožbe (19/1 OT), 200 točk za prvo pripravljalno vlogo (19/1 OT) in 12 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 612 točk. Ob upoštevanju višine odvetniške točke (0,60 EUR) znašajo skupaj priznani stroški 367,20 EUR, 30,25 % od tega zneska pa znaša 111,08 EUR.

28. Po medsebojnem pobotanju mora tožnica toženki v roku 8 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 39,96 EUR.

O pritožbenih stroških

29. Toženka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti tudi sorazmeren del stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Uspeh toženke v pritožbenem postopku prav tako znaša 30,25 %. Pritožbeno sodišče ji je v skladu s predloženim stroškovnikom priznalo: 250 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 21/1 OT) in 5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 255 točk. Glede na vrednost odvetniške točke to znese 153,00 EUR. Na ta znesek je sodišče prištelo še sodno takso za pritožbo v višini 102,00 EUR. Skupaj priznani pritožbeni stroški toženke znašajo 255,00 EUR, 30,25 % od tega zneska pa znaša 77,14 EUR. Navedeni znesek mora tožnica toženki povrniti v roku 8 dni od prejema te sodbe. Tožnica ni upravičena do stroškov odgovora na pritožbo, ker priglašenih materialnih stroškov ni opredelila.

1 Iz tožbenih navedb izhaja, da sta pravdni stranki za navedeno vozilo poleg obveznega zavarovanja sklenili tudi zavarovanje avtomobilskega kaska. 2 **Enajsti odstavek 9. člena SP**: V primeru prenehanja zavarovanja zaradi uničenja, tatvine, odsvojitve vozila ali odjave vozila je zavarovalnica na zahtevo zavarovalca dolžna vrniti premijo za preostalo dobo trajanja zavarovanja od prejema pisnega zahtevka za vračilo premije, če do tedaj ni prišlo do zavarovalnega primera. Pri odjavi vozila iz prometa zavarovanje preneha po predhodnem pisnem dogovoru zavarovalca in zavarovalnice. Povračilo premije se na zahtevo zavarovanca lahko opravi na podlagi predloženih dokazil o izpolnitvi pogojev za povračilo premije. 3 **Deveti odstavek 9. člena SP**: V primeru prenehanja zavarovalne pogodbe zaradi neplačane premije mora zavarovalec plačati premijo za neplačani čas do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe. Če je do dneva veljavnosti zavarovalne pogodbe nastal zavarovalni primer, za katerega mora zavarovalnica plačati zavarovalnino, pa mora plačati celotno premijo. 4 Ta v 22. členu zgolj določa, da če se med trajanjem zavarovanja spremeni lastnik vozila, zavarovalna pogodba preneha veljati, ko novi lastnik vozila sklene pogodbo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti. To pogodbo mora novi lastnik skleniti najkasneje pred registracijo vozila na svoje ime. Prejšnjemu lastniku se vrne sorazmerni del neizkoriščene premije, če iz tega zavarovanja ni bila izplačana odškodnina. 5 Enako tudi na primer sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4810/2010, I Cp 380/2013 in II Cpg 1759/2015. 6 Ta določa, da če se zavarovana stvar ali stvar, ki je bilo v zvezi z njeno rabo sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, uniči v zavarovalni dobi zaradi kakšnega dogodka, ki ni bil predviden v polici, pogodba poslej neha veljati in mora zavarovalnica zavarovalcu vrniti del premije, sorazmeren preostalemu času. 7 Tako na primer mora zavarovalec tudi v primeru odtujitve zavarovane stvari to sporočiti zavarovalnici. V nasprotnem primeru ostane v zavezi tudi za plačilo premij, ki zapadejo po dnevu odtujitve (glej četrti odstavek 961. člena OZ). 8 V svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 29. 8. 2019 je zatrjevala zgolj, da je toženka po predmetni pogodbi prijavila škodo, za kar tožnica vodi škodni spis št. 001 za škodni dogodek z dne 9. 12. 2017 ter škodna spisa št. 002 ter 003 za škodni dogodek z dne 2. 9. 2017. V svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 22. 10. 2019 pa je navedla, da sta 2. 9. 2017 in 9. 12. 2017 nastala zavarovalna primera.