Jedro

Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.

Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vlogi dedinj, naslovljeni kot pritožbi, ki ju je sodišče štelo kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožujeta obe dedinji. M. S. se pritožuje iz vseh razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uvodoma pojasnjuje potek dosedanjega postopka in opozarja, da je sodišče odločilo le o predmetu dedovanja 9.600,00 DIN, položenih na blagajni Zavoda za socialno delo Ljubljana – Vič Rudnik, kar predstavlja izplačilo dednega deleža po pokojni F. F., o pravici, ki izhaja iz prisojilne listine, ki je za pokojno F. M. zavedena kot dedinska terjatev pokojne po pokojnem očetu F. M., pa sodišče še ni odločalo. Pokojnica ni bila poplačana, terjatev pa je bila zavarovana s hipoteko, zato je dedinja zaprosila sodišče, da se izstavi dodatni sklep o dedovanju, ker brez tega ni možno prenesti pravic matere na dediče pri vpisu v zemljiško knjigo. Meni, da bi sodišče moralo izstaviti (dopolnilna) sklepa za obe zadevi. Nesporno je, da je pritožnica, skupaj z ostalimi dediči, univerzalna pravna naslednica celotnega premoženja pokojne M. F., v to premoženje pa spada tudi dedinska terjatev, ki je zavarovana s predmetno hipoteko.

S. P. se prav tako pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče pritožbo S. P. nepravilno štelo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju in bi moralo z vlogo postopati kot s pritožbo, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, v tej zadevi pa je bilo zapuščinsko sodišče seznanjeno z obsegom premoženja zapustnice in bi se moralo izreči tudi o navedenem premoženju. Dediči dedujejo celotno premoženje zapustnika, tako na aktivni kot tudi na pasivni strani in so predmet dedovanja tudi terjatve zapustnice. Zapuščinsko sodišče je postopalo nepravilno, ko v sklepu o dedovanju ni ugotovilo, da v premoženje zapustnice spada tudi dediščinska terjatev zapustnice.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Neutemeljene so pritožbene navedbe dedinje S. P., s katerimi ta zatrjuje napačno postopanje sodišča prve stopnje, ki je pritožbi (obeh dedinj) zoper sklep o dedovanju z dne 2. 7. 2012 štelo kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Drži, da je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja (325. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, ZD). Kljub temu da sta bili vlogi obeh dedinj naslovljeni kot pritožbi, sta po vsebini predstavljali predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju, in ju je sodišče prve stopnje pravilno štelo za takšen predlog.

5. Utemeljeno pa pritožbi opozarjata, da bi sodišče s sklepom o dedovanju moralo zajeti vse zapustničino premoženje. Ker tega ni storilo z osnovnim sklepom, je na mestu izdaja dopolnilnega sklepa. Nesporno med dedinjama je bilo, da v zapustničino premoženje spada tudi pravica, ki izhaja iz prisojilne listine, to je dedinska terjatev zapustnice po pokojnem očetu F. M., pri čemer gre za terjatev, zavarovano z zastavno pravico. Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom Zakona o dedovanju (ZD) se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani). Dedinji sta v postopku zatrjevali, da navedena terjatev ni bila poplačana, zavarovana pa je bila tudi s hipoteko, tako da ni razloga, glede na to, da spora med dedinjama ni, da navedena terjatev ne bi spadala v zapuščino.

6. Glede na navedeno je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Glede na že obrazloženo, nadaljnji napotki sodišču prve stopnje niso potrebni.