Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve.

Na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.

Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom St ... z dne 7. 5. 2020 po strokovni sodelavki izdalo sklep o nagradi, s katerim je upraviteljici za preizkus terjatev v skladu z njenim predlogom odmerilo nadomestilo nagrade za preizkus terjatev brez DDV v višini 5.966,10 EUR; z 22 % DDV (v višini 1.312,54 EUR) pa 7.278,64 EUR. Zoper sklep so vložili ugovor Finančna uprava RS, Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugovorom upnikov delno ugodilo in izpodbijani sklep o odmeri nagrade z dne 7. 5. 2020 v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je odmerilo upraviteljici nadomestilo za preizkus terjatev brez DDV v višini 5.918,75 EUR; z 22 % DDV (v višini 1.302,12 EUR) pa 7.220,87 EUR (1. točka izreka); v preostalem delu pa je ugovore upnikov zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep so se prva upnica in drugi ter tretji upnik pritožili, vendar sta slednja dva pritožbi umaknila in je sodišče prve stopnje višjemu sodišču predložilo v reševanje le pritožbo upnice Republika Slovenija, Ministrsvo za finance RS, Finančna uprava RS.

3. Pritožnica je v pritožbi zoper sklep navedla, da ga izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep v 1. in 2. točki spremeni tako, da odmeri upraviteljici nagrado za preizkus terjatev upoštevaje dejansko število prijavljenih in preizkušenih terjatev, tj., da se za upnico, ki se pritožuje, upošteva, da je bil opravljen preizkus zgolj in samo ene terjatve v višini 818.375,29 EUR.

4. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila, da se strinja z zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in da vztraja pri odgovoru na ugovor upnikov.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upraviteljici odmerilo nadomestilo nagrade za preizkus terjatev na podlagi 2. točke četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP1 in v skladu s 6. členom Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije in stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen. Kot osnovo za izračun je upoštevalo 65 prijavljenih in preizkušenih terjatev ter višino nadomestila nagrade izračunalo tako, da je znesku 5.208,50 EUR, ki pripada za 50 terjatev, za naslednjih 15 terjatev prištelo še zmnožek: 15 krat 47,35 EUR, kar znese brez DDV skupaj 5.918,75 EUR, z 22 % DDV pa 7.220,87 EUR. V razlogih sklepa je glede števila terjatev, ki jih je prijavila upnica, ki se zoper sklep pritožuje, ugotovilo, da jih je prijavila na različnih pravnih podlagah devet in da jih je v enakem številu preizkušala stečajna upraviteljica, kar izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev, v katerem so terjatve upnice označene s številkami 14/1 - 14/9. Zavrnilo je stališče upnice, da je prijavila eno terjatev na isti dejanski in pravni podlagi in kot enega od razlogov za zavrnitev neutemeljenega ugovora tudi navedlo, da upnica glede zatrjevane iste pravne podlage niti ni povedala, katera naj bi ta bila.

7. Pritožnica v pritožbi vztraja, da je prijavila le eno terjatev, ki izhaja iz neplačanih davčnih obveznosti dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v prijavi terjatve za vse prijavljene terjatve navedla, da gre za neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije. Da gre le za neplačane davčne obveznosti dolžnika iz naslova enega davka, upnica v ugovoru ni zatrjevala, tega pa tudi ne zatrjuje v pritožbi. Je pa v ugovoru svojo terjatev smiselno primerjala s terjatvijo za več časovnih obdobij iz najemnin, na katero se nanaša VSRS sklep III Ips 49/2014 (neobjavljen), čemur pa ni mogoče pritrditi. Navedba pravne podlage: „neporavnane obveznosti dolžnika, ki so prihodek proračuna Republike Slovenije“ ni primerljiva s pravno podlago, ki temelji na določeni vrste pogodbe. Tudi, če bi upnik iz najemne pogodbe na primer v prijavi terjatve navedel, da je pravna podlaga njegovih terjatev do dolžnika: „neporavnane pogodbene obveznosti dolžnika do upnika“, taka označba pravnega temelja terjatve še ničesar ne pove. Ali je kot taka zapisana v prijavi ali ne, ni pomembno. Pravno naravo terjatve je namreč mogoče ugotoviti le iz opisa dejstev in iz priloženih dokazov k prijavi terjatve. V tem smislu je določeno, kaj mora vsebovati prijava terjatve, tudi v prvem odstavku 60. člena ZFPPIPP, ki določa, da mora vsebovati določen zahtevek za priznanje terjatve in opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih. Navedba pravnega temelja terjatve ni obvezna. To pa pomeni, da sodišče nanjo tudi ni vezano pri ugotavljanju števila prijavljenih terjatev.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da na podlagi dejstev, ki jih je upnica navedla v prijavi in dokazov, ki jih je k prijavi priložila, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo ugotoviti, da je prijavila eno terjatev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Že iz uvodnega stavka o pripojitvi dveh družb k dolžniku in iz priloženih listin izhaja, da je v prijavi zajetih več terjatev, ki temeljijo na različnih seznamih izvršilnih naslovov, izdanih zoper tri pravne osebe. Zgolj na podlagi dejstva, da se je določena pravna oseba pripojila k stečajnemu dolžniku, terjatve zoper njo ni mogoče skupaj s terjatvijo zoper dolžnika opredeliti za eno terjatev, če ne temeljita na isti dejanski in pravni podlagi. Iz priloženih listin pa ne izhaja, da vsi seznami izvršilnih naslovov temeljijo na enaki pravni podlagi. Nekateri seznami izvršilnih naslovov temeljijo na odločbah o davčnem inšpekcijskem pregledu, nekateri na odločbah o odmeri davka na nepremičnine, nekateri pa na obračunu DDV. Že na podlagi navedenih dejstev izhaja, da je imela upnica do stečajnega dolžnika ne le eno, pač pa več terjatev.

9. V nadaljevanju pa je pritožbeno sodišče še preizkusilo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je na enak način, kot je upnica prijavila terjatve, te upraviteljica tudi zajela v končni seznam preizkušenih terjatev in se o njih izjavila, kar je pomembno glede očitka pritožnice, da je upraviteljica eno prijavo po nepotrebnem razdrobila na več prijav. V prijavi terjatve je upnica terjatve prijavila na naslednji način in z naslednjimi označbami: A1) terjatev v višini 523.166,47 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4906 z dne 14. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018, ki jo ima upnica zavarovano na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani 1913 Z 375/2017 z dne 25. 9. 2017, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju.

V končnem seznamu preizkušenih terjatev je navedena terjatev in prijavljena ločitvena pravica na nepremičninah označena s številko 14/1, v opombi je označena s številko Z 375/2017, terjatev in ločitvena pravica pa sta prerekani, ker je v teku upravni postopek, ki še ni končan, upnica pa tudi ni predložila odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru.

Po presoji pritožbenega sodišča gre na podlagi zgoraj navedenih podatkov končnega seznama preizkušenih terjatev za posamezno terjatev, ki jo je sodišče prve stopnje glede na dejansko in pravno podlago pravilno upoštevalo pri presoji števila preizkušenih terjatev.

A2) terjatev v višini 183.349,93 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4936 z dne 14. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018, ki jo ima upnica zavarovano: v vrednosti 127.577,62 EUR na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani 2648 Z 178/2014 z dne 19. 5. 2014, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju; v vrednosti 8.596,43 EUR na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani 2643 Z 157/2015 z dne 7. 4. 2015, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju; vrednosti 46.869,74 EUR na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani 2643 Z 97/2016 z dne 14. 3. 2016, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju; vrednosti 306,42 EUR na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani 1913 Z 323/2016 z dne 19. 8. 2016, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju; v celotni vrednosti na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem 3039 I 278/2016 z dne 6. 9. 2016, z ločitveno pravico na nepremičninah, ki jih je navedla v nadaljevanju.

V končnem seznamu preizkušenih terjatev so navedene v prijavi označene terjatve do določene vrednosti glede na njihovo različno in skupno zavarovanje povzete v končnem seznamu preizkušenih terjatev od 14/2 - 14/5 (ne pa tudi ločeno v celem zavarovanju po zadevi I 278/2016).

Po presoji pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ne gre za enak primer obravnave ene terjatve, če je priznana terjatev in ločitvena pravica v zavarovanje te terjatve, na katerega se sklicuje pritožnica, pač pa za primer, kjer je ena terjatev v več delih zatrjevano zavarovana z ločitveno pravico na več podlagah in na različnih predmetih zavarovanja. V takem primeru ni mogoče govoriti o umetni cepitvi ene terjatve, pač pa je razdelitev terjatve na posamezna zavarovanja nujna zaradi možnosti, da se upravitelj ustrezno izjavi tudi o vsaki zatrjevani višini zavarovane terjatve po posameznem sklepu o zavarovanju. Tako se je konkretna upraviteljica v konkretnem primeru tudi izjavila. Zato je bilo v takem primeru tudi na mestu sklepanje, da je upraviteljica preizkusila štiri zavarovane terjatve in da ji za to delo tudi pripada nagrada, upoštevaje preizkus štirih in ne le ene prijavljene terjatve v višini 183.349,93 EUR.

B) terjatev v višini 49.663,31 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4935 z dne 17. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018; terjatev v višini 8.832,09 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4920 z dne 17. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018, terjatev v višini 53.323,49 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4936 z dne 14. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018, terjatev v višini 183.349,93 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 000/2018-4905 z dne 14. 12. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018, terjatev v višini 40,00 EUR na podlagi izvršljivega seznama izvršilnih naslovov Republike Slovenije, Ministrstva za finance, Finančne uprave RS št. DT 001/2018-1530 z dne 19. 10. 2018 po stanju na dan 3. 10. 2018. V končnem seznamu preizkušenih terjatev so navedene prijavljene terjatve označene od 14/6 do 14/9. Po presoji pritožbenega sodišča je v zvezi s terjatvami od 14/6 do 14/9 pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnica ni izkazala, da je dejanska in pravna podlaga vsake od navedenih navadnih terjatev enaka. Zato je sodišče prve stopnje število teh terjatev tudi pravilno upoštevalo pri izračunu nagrade upraviteljici.

10. Prav tako je pritožbeno sodišče pritrdilo sodišču prve stopnje, da ni mogoče slediti upničinemu mnenju, da je treba presojati le končni znesek prijave v višini 818.375,29 EUR, toliko manj zato, ker je v prijavi zgoraj navadnih terjatev, od katerih vsaka temelji na drugem seznamu izvršilnih naslovov, upnica sklepno tudi navedla, da znaša navadna terjatev po stanju na dan 3. 10. 2018 skupaj 111.858,89 EUR, od tega glavnica 96.072,40 EUR in zamudne obresti 15.671,49 EUR ter stroški prisilne izterjave davkov in prispevkov 115,00 EUR. Že iz tega zapisa izhaja, da terjatve očitno temeljijo na neplačanih davkih, prispevkih in stroških prisilne izterjave, ki jo je opravila upnica. V kolikor je želela uveljaviti preizkus tako zapisane navadne terjatve kot ene terjatve, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi, pa bi morala upnica ugovarjati, da je upraviteljica v osnovni seznam preizkušenih terjatev nepravilno povzela njeno prijavo terjatve, česar pa ni storila.

11. Glede na vse obrazloženo se izkaže, da upnica pri odmeri nadomestila nagrade upraviteljici za opravljen preizkus terjatev neutemeljeno uveljavlja stališče, da je upraviteljica preizkusila v zvezi z njeno prijavo le eno terjatev. Ugotovljenih dejstev v zvezi s terjatvami drugih upnikov pa pritožnica v pritožbi izrecno ne izpodbija, zato jih tudi pritožbeno sodišče ni presojalo.

12. Ker je nadomestilo nagrade za preizkus terjatev odvisno od števila pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP) in v zvezi s tem posredno tudi z obsegom dela, ki je potreben za preizkus vsake od teh terjatev, upnica glede na neizpodbite razloge sodišča prve stopnje o ugotovljenem številu preizkušenih pravočasno prijavljenih terjatev upnikov neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava.

13. Pritožnica ni izrecno uveljavljala nobene od bistvenih kršitev določb postopka. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker jih ni ugotovilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Nadomestilo za preizkus terjatev se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev.