Jedro

Sodišče prve stopnje je preživninsko breme pravilno razporedilo med starša v razmerju 40 % (ki jih nosi prva predlagateljica) proti 60 % (v breme nasprotnega udeleženca), pri čemer je upoštevalo tudi dejstvo, da je prva predlagateljica že med postopkom prevzemala pretežni del vsakodnevne skrbi in organizacije za mld. A. A.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan prvi predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 242,66 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: mld. A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi B. B. (I. točka izreka); določilo stike med mld. A. A. (v nadaljevanju: A. A.) in očetom C. C., ki potekajo po predhodnem dogovoru med mld. A. A. in očetom, upoštevajoč obveznosti in želje otroka (II. točka izreka); preživnino v višini 167,00 EUR, valorizirano na znesek 212,21 EUR, ki je bila določena za mld. A. A. s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 629/2006 z dne 4. 12. 2006, je zvišalo tako, da je C. C. za mld. A. A. dolžan plačati posamične zneske preživnine, ki so razvidni iz III. točke izreka, za čas od meseca maja 2020 do meseca avgusta 2021, za čas od vključno meseca septembra 2021 dalje pa je dolžan plačevati preživnino v višini 335 EUR mesečno, pri čemer je dolžan plačati že zapadle obroke preživnine v roku 15 dni od prejema sklepa, v bodoče dospevajoče pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na račun predlagateljice, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Kar sta predlagateljici zahtevali več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Sklep izpodbija v I., II., in III. točki izreka in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da mld. A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca, v ostalem pa predlog zavrne, podredno, da sklep razveljavi ter zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotni udeleženec opozarja na 143. člen Družinskega zakonika (DZ), po katerem sodišče tudi pri odločitvi o varstvu, vzgoji in preživljanju otroka, o stikih in izvajanju starševske skrbi upošteva tudi otrokovo mnenje, ki ga je ta izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Sodišče prve stopnje mnenja mld. A. A. ni upoštevalo, sicer bi odločilo, da se jo zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. Mld. A. A. je namreč na razgovoru na CSD ... dne 29. 6. 2020 strokovni delavki povedala, da je njena želja, da bi bila zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema. Vpisala se je v internat v X in bi bila med tednom v X, med vikendom pa praviloma pri enem ali drugem staršu, vezano na njene šolske in druge obveznosti in želje. Sodišče se je prepričalo, da je mld. A. A. zelo zrela, odgovorna in sposobna razumeti pomen in posledice tega postopka ter njene odločitve, zato ni jasno, kako je zaključilo, da ne bi razumela, kaj pomeni, da je otrok zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema. Sodišče ji je pripisalo, da si je v neformalnem razgovoru premislila, čeprav v resnici ni bilo tako. Odločitev sodišča, da se deklica zaupa v varstvo in vzgojo materi, to obremenjuje bolj, kot če bi bila zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema. Skupno varstvo in vzgoja je mld. A. A. v korist, takšne odločitve si je želela in je sodišče odločilo proti njeni jasno izraženi volji. Sodišče je tako zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je izpodbijana odločitev v korist mld. A. A. Sočasno je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko njenega mnenja ni upoštevalo.

Ni znano, na kakšni osnovi je sodišče zaključilo, da je prva predlagateljica bolj primerna za varstvo in vzgojo od nasprotnega udeleženca. Sodišče bi si moralo zastaviti le vprašanje, kje bo za koristi A. A. objektivno bolje poskrbljeno. Nasprotni udeleženec je v vlogah pojasnil, da ima sedaj urejeno hišo, si kuha, plačuje obveznosti zase, internat za A. A., slednjo hrani, jo vozi po opravkih z avtomobilom, na obiske k zobozdravniku, na morje in smučanje, odplačal je kredit za hišo prve predlagateljice in se v starševstvu dobro počuti. Sodišče teh navedb ni upoštevalo, češ da niso dovolj konkretizirane, kar ne drži. Predlagateljica jih tudi ni zanikala, zato bi jih moralo sodišče šteti za priznane. Enako velja za pojasnila in fotografije nasprotnega udeleženca, kako neurejena oseba je prva predlagateljica in v kakšnem neredu so živeli, dokler so bili skupaj. Ker sodišče navedb ni pojasnil ni štelo kot priznanih, je bistveno kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče ni pojasnilo, zakaj bi bil nasprotni udeleženec manj primeren za varstvo in vzgojo, slepo je sledilo očitkom prve predlagateljice, da naj bi imel težave z alkoholom, depresijo, paničnimi napadi, kar je zanikal in tudi ni bilo dokazano.

Sodišče je zmotno ugotovilo plačila preživnine nasprotnega udeleženca, potrebe preživninske upravičenke ter premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca. Pravilno je sicer ugotovilo, da je nasprotni udeleženec med letoma 2010 in 2012 poplačal kredit, ki ga je za nakup stanovanja vzela prva predlagateljica. Dejansko in pravno zmoten pa je zaključek, da to ni pomenilo plačane preživnine ali spremembe v preživninskih potrebah, ker je bil ta denar namenjen prvi predlagateljici in ni bil plačan kot preživnina. S poplačilom stanovanjskega kredita prvi predlagateljici je namreč nasprotni udeleženec odpravil potrebo po plačevanju kredita ali najemnine, kar bi predstavljalo bivanjske stroške prve predlagateljice in mld. A. A. Sodišče bi moralo to upoštevati pri ugotavljanju višine preživninskih potreb. Brez podlage sodišče na račun preživnine ni upoštevalo zneska 1.000 EUR, ki ga je nasprotni udeleženec plačal za zobozdravnika mld. A. A. Predlagateljica tega v navedbah ni zanikala, zato bi sodišče to dejstvo moralo šteti za priznano. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je tudi zmotno ocenilo premoženjske razmere na strani nasprotnega udeleženca. Ugotovljen znesek prilivov v višini 116.570 EUR v času od 7. 10. 2019 do 30. 4. 2021 je napačen, saj ti zneski ne predstavljajo prejemkov nasprotnega udeleženca, temveč gre za različna posojila, s katerimi servisira druge svoje obveznosti – kredite ter skrbi za vzdrževanje gozdov, ki so v zadnjih letih v zelo slabem stanju zaradi bolezni. Če je sodišče vpogledalo v promet nasprotnega udeleženca, bi moralo pogledati tudi odlive in ne le prilivov ter tako ugotoviti prejemke in obveznosti preživninskega zavezanca. Zaradi zmotno ugotovljenih preživninskih razmer nasprotnega udeleženca je sodišče zmotno ugotovilo, da naj bi bile njegove zmožnosti plačevanja preživnine višje in določilo razmerje 40 % proti 60 %. Predlagateljica ima povprečne mesečne prihodke v višini 1.341 EUR, nasprotni udeleženec pa 1.000 EUR, zmožnosti plačevanja preživnine so kvečjemu v korist prve predlagateljice, zato je sklep nepravilen tudi v tem delu in ga je treba spremeniti oziroma razveljaviti.

3. Prva predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glede odločitve o varstvu in vzgoji, tj., da se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo prvi predlagateljici, navedlo utemeljene razloge v 4. in 5. točki obrazložitve. Kot odločilno je štelo tudi mnenje A. A., zato so drugačne pritožbene navedbe, da sodišče njenega mnenja, ker ni odločilo, da se deklica zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema, ni upoštevalo, neutemeljene. A. A. je res na razgovoru pri CSD ... (Enota ..., v nadaljevanju CSD) dne 29. 6. 2020 strokovni delavki povedala, da se pri obeh starših počuti dobro ter se je ob podpori staršev odločila, da bo s šolskim letom 2020/2021 med tednom živela v dijaškem domu v X, s staršema pa bo izmenoma preživljala vikende in z vsakim polovico počitnic, izmenoma tedensko. To je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. CSD je zato takrat predlagal, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. Pravilno pa je sodišče kot odločilno upoštevalo, da je A. A. kasneje svoje mnenje spremenila. Sodišče je namreč s A. A. opravilo neformalen razgovoru (pet mesecev kasneje). A. A. se je strinjala, da sodišče udeležencema predstavi njena pričakovanja v postopku, in sicer, da si želi živeti kot do sedaj, ko je bila večino časa pri mami in je mama skrbela za večino stvari v zvezi z njo. Neutemeljen je zato očitek, da ji je sodišče pripisalo, da si je premislila, čeprav v resnici ni bilo tako. Tudi strokovna delavka CSD je na naroku, ko ji je sodišče predstavilo dejanske razmere v šolskem letu 2020/2021 (zaradi razmer je bila A. A. večino časa doma pri mami, občasno, približno enkrat na mesec je za dan ali dva obiskala očeta), ocenila, da je primerneje, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo materi, predvsem glede na stališče A. A., ki ga je izrazila na neformalnem razgovoru. Očitki sodišču, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo mnenja mld. otroka, ki je dovolj zrel, so ob povedanem neutemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo, zakaj je mld. A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo materi in ne očetu, kar je tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna odločitev. Eden izmed odločilnih dejavnikov je bilo že navedeno mnenje (že šestnajstletne) A. A. Sodišče je nadalje upoštevalo mnenje CSD v skladu z 108. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), kot odločilno pa je med drugim upoštevalo tudi dejstvo, da je predlagateljica ves čas izkazovala razumevanje in podpirala A. A. stike z očetom.1 Da je predlagateljica primernejša, da se ji A. A. zaupa v varstvo in vzgojo, je sodišče ugotovilo tudi ob upoštevanju osebnih lastnosti obeh staršev.

7. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje predlagatelj neutemeljeno zatrjuje, da je on bolj primeren, da se mu A. A. zaupa v varstvo in vzgojo oziroma, da sodišče ni pojasnilo, zakaj bi bil manj primeren. Neutemeljeno navaja, da je sodišče slepo sledilo očitkom prve predlagateljice o njegovih težavah z alkoholom, depresijo in paničnimi napadi, saj sodišče na takšna dejstva odločitve ni oprlo. Nadalje se neutemeljeno sklicuje na navedbe, ki naj bi jih podal v svojih vlogah ter navaja, da jih prva predlagateljica ni zanikala, zato bi jih sodišče moralo šteti kot priznane. Nasprotni udeleženec namreč izrecnih navedb v zvezi z dejstvom, da je bolj primeren za varstvo in vzgojo od prve predlagateljice, dejansko ni podal, tako da jih ta tudi ni mogla zanikati. Trditve, ki jih izpostavlja v pritožbi, pa je sodišče prve stopnje v relevantnih okvirih tudi upoštevalo oziroma obravnavalo (da je plačeval internat za A. A., jo vozil po opravkih, na morje, smučanje, da je odplačal kredit za hišo prve predlagateljice). Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka zato ni podana. Tudi ne drži, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker se sodišče ni posebej izjasnilo o fotografiji nasprotnega udeleženca, s katero naj bi dokazoval, v kakšnem neredu so živeli, dokler so bili skupaj oziroma tega dejstva ni štelo za priznanega. Nasprotni udeleženec je fotografijo (B3) res vložil v spis, vendar v zvezi z njo v vlogah navedb o odločilnih dejstvih ni podal, zato so navedbe o bistveni kršitvi določb postopka neutemeljene.

8. Neutemeljene so tudi navedbe o zmotni določitvi preživnine, ker so napačno ugotovljene potrebe preživninske upravičenke ter premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec namreč neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje dejstvo, da je med letoma 2010 in 2012 poplačal kredit predlagateljice, ki ga je vzela za nakup stanovanja, upoštevati kot plačilo preživnine za A. A. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni šlo za plačilo preživnine, saj je šlo za poplačilo stanovanjskega kredita prvi predlagateljici, kar dejansko priznava tudi nasprotni udeleženec. Drži, da zaradi tega prvi predlagateljici ni treba plačevati kredita oziroma najemnine. Ni pa jasno, kako naj bi to dejstvo sodišče (drugače) upoštevalo pri ugotavljanju višine A. A. preživninskih potreb, saj stroškov najemnine sodišče prve stopnje v okviru njenih potreb ni upoštevalo, glede na to, da ta strošek ne nastaja.

9. V okviru A. A. preživninskih potreb sodišče prve stopnje ni ugotovilo stroškov zaradi (samoplačniškega) obiskovanja zobozdravnika. Da bi bile njene potrebe na ta račun višje od ugotovljenih, nasprotni udeleženec niti v pritožbi ne zatrjuje. Očitek, da bi moralo sodišče dejstvo plačila 1.000 EUR za zobozdravnika šteti za priznano (ker ga predlagateljca ni zanikala) na račun plačila preživnine, je že zato neutemeljen. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, pa iz vloge nasprotnega udeleženca, v kateri je pripisal telefonsko število zobozdravnika in cca 1.000 na leto, tudi ni bilo povsem jasno, kaj je želel navesti. Tudi v tem delu zatrjevan očitek bistvene kršitve določb postopka (ker sodišče takšnega dejstva ni štelo za priznanega) ni utemeljen. Končno pa je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno zaključilo, da nasprotni udeleženec plačila zneska 1.000 EUR na leto za zobozdravnika ni dokazal. 10. Neutemeljene so tudi navedbe, da je sodišče zmotno ocenilo premoženjske razmere na strani nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec izpodbija (le) ugotovitve glede prilivov na njegova bančna računa. Navaja, da je ugotovljen znesek drugih prilivov na njegov račun (poleg pokojnine v približni višini 1.000 EUR) napačen. Sodišče je ugotovilo njegove skupne dohodke iz naslova pokojnine in različnih drugih prejemkov, ki so času od 7. 10. 2019 do 30. 4. 2021 znašali 116.570,00 EUR ter za to navedlo utemeljene razloge v 26. točki obrazložitve. V pritožbi nasprotni udeleženec zatrjuje, da ugotovljeni zneski ne predstavljajo njegovih prejemkov, temveč gre za različna posojila, s katerimi servisira druge obveznosti – kredite ter skrbi za vzdrževanje gozdov, vendar so takšne navedbe le pavšalne. Iz izpiskov, ki jih je sodišče vpogledalo v postopku, kot izhaja tudi iz 26. točke obrazložitve, ne izhaja, da bi (pri prilivih) šlo za posojila. Glede obveznosti nasprotnega udeleženca pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta v postopku ni navedel, kakšne so njegove obveznosti, zato je očitek sodišču, da bi moralo upoštevati tudi njegove odlive, neutemeljen. Tudi v pritožbi v zvezi s tem podaja le pavšalne in nekonkretizirane navedbe (navaja le, da servisira kredite in skrbi za vzdrževanje gozdov), zato z njimi ne more biti uspešen.

11. Sodišče prve stopnje je torej preživninske razmere nasprotnega udeleženca tudi v delu, ki mu ta nasprotuje, pravilno ugotovilo. Pri razporeditvi preživninskega bremena med prvo predlagateljico in nasprotnega udeleženca je nato ob obrazloženem pravilno upoštevalo, da ima predlagatelj poleg pokojnine v višini 1.000 EUR še dohodke od drugih virov (prodaje lesa in drugega), poleg tega je lastnik velikega števila parcel in solastnik nekaterih parcel, živi v hiši, ki je njegova last (lastništvo ni izpodbijano), kakšne so njegove obveznosti, pa ni navedel. Prva predlagateljica pa prejema povprečno plačo približno 1.250 EUR, za leto 2020 je prejela regres v višini 1.100 EUR, podobno tudi v letu 2021, drugih dohodkov nima, prejela je le enkratno nakazilo (posojilo) v višini 1.000 EUR od svoje mame, ima pa lastno stanovanje s tlorisom 121 m2, kar vse v pritožbi ni izpodbijano, kot tudi ne ugotovljeni stroški v 24. točki obrazložitve. Ob ugotovljenih preživninskih zmožnostih prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca je zaključek, da so očetove zmožnosti višje od materinih, pravilen, drugačne pritožbene navedbe pa so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je preživninsko breme pravilno razporedilo med starša v razmerju 40 % (ki jih nosi prva predlagateljica) proti 60 % (v breme nasprotnega udeleženca), pri čemer je upoštevalo tudi dejstvo, da je prva predlagateljica že med postopkom prevzemala pretežni del vsakodnevne skrbi in organizacije za mld. A. A. Ker je A. A. zaupana v varstvo in vzgojo predlagateljici, bo večji delež vsakodnevne skrbi zanjo na prvi predlagateljici tudi v bodoče. Preživnina je ob povedanem določena oziroma zvišana (po predhodno ugotovljenih bistveno spremenjenih A. A. potrebah, kar ni izpodbijano) skladno s potrebami mld. A. A ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi staršev.

12. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tudi ni ugotovilo (drugih) kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 101. členu ZNP-1, po katerem sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku. V okviru tega je sodišče upoštevalo, da nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel in je zato dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka prvi predlagateljici. Ti predstavljajo stroške za sestavo odgovora na pritožbo po odvetniku, in sicer 325 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 195,00 EUR, 2 % materialnih stroškov znaša 3,90 EUR, 22 % DDV pa 43,76 EUR. Vsi potrebni pritožbeni stroški, ki jih je nasprotni udeleženec dolžan povrniti prvi predlagateljici, tako znašajo 242,66 EUR.

1 A. A. je že od razpada življenjske skupnosti udeležencev v septembru 2018 živela s predlagateljico v stanovanju na V. in je bila občasno v stiku z nasprotnim udeležencem.