Jedro

Za poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo je (bilo) mogoče šteti le tista dejanja, ki so krajevno in časovno že pomenila začetek izvrševanja kaznivega dejanja, torej začetek prestopa državne meje.

Izrek

Zahtevi državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 10.5.1955 spremeni tako, da se obd. P.J., sin J. in B.T., rojen 17.10.1933 v S.J., obd. B.D., sin A. in M.J., rojen 16.1.1937 v B. in obd. M.D., sin J. in P.D., rojen 24.2.1936 v V., iz razloga 1. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o p r o s t i j o obtožbe, da so dne 3.9.1955 pripotovali iz Ljubljane v Prekmurje z namenom, da bi pri Gornjih Slavečih brez dovoljenja prestopili jugoslovansko–avstrijsko mejo, kar pa jim ni uspelo, ker so bili prej aretirani po varnostnih organih, so torej pričeli z izvrševanjem prepovedanega prehoda čez državno mejo, katerega pa niso dokončali.

S tem naj bi storili poskus kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po prvem odstavku 303. člena KZ v zvezi s 16. členom KZ.

Obrazložitev

A. 1. S sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 10.9.1955 so bili J.P., B.D. in M.D. spoznani za krive poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po prvem odstavku 303. člena KZ v zvezi s 16. členom KZ ter obsojeni vsak na štiri mesece zapora. V izrečeno kazen jim je sodišče vštelo čas prebit v priporu od 3.9.1955 od 19.00 ure dalje; oprostilo pa jih je plačila stroškov kazenskega postopka.

2. Vrhovni državni tožilec H.J. je zoper navedeno sodbo dne 23.4.2008 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve določbe prvega odstavka 303. člena KZ v zvezi s 16. členom KZ in v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP. V zahtevi navaja, da opis kaznivega dejanja v izreku izpodbijane obsodilne sodbe nima vseh znakov kaznivega dejanja. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojence oprosti obtožbe.

B.

3. Po določbi prvega odstavka 303. člena Kazenskega zakonika veljavnega v času storitve kaznivega dejanja (Uradni list FLRJ, št. 13/1951 z dne 9.3.1951) kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo stori, kdor brez dovoljenja prestopi mejo Federativne Ljudske Republike Jugoslavije; drugi odstavek istega člena pa je določal kaznivost poskusa. Zakonski znak tega kaznivega dejanja je bil prestop državne meje brez dovoljenja. Kaznivo dejanje je bilo dokončano s prestopom državne meje, za poskus pa je mogoče šteti le tista dejanja, ki so krajevno in časovno že pomenila začetek izvrševanja kaznivega dejanja, torej začetek prestopa državne meje.

4. Utemeljeno državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da opis obsojencem očitanega kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi, s katero so bili spoznani za krive poskusa kaznivega dejanja po prvem odstavku 303. člena KZ, ne vsebuje vseh zakonitih znakov tega kaznivega dejanja. Iz obsojencem očitanega poskusa kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo ne izhaja, da bi obsojenci prestopili državno mejo ali da bi obsojenci s prestopom državne meje že začeli v trenutku aretacije. Očitek obsojencem v izreku izpodbijane sodbe, da „so kritičnega dne pripotovali iz Ljubljane v Prekmurje z namenom, da bi brez dovoljenja pri Gornjih Slavečih prestopili jugoslovansko-avstrijsko mejo, kar jim ni uspelo, ker so bili prej aretirani“, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti kot začetek izvrševanja kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Takšno ravnanje lahko predstavlja le pripravljalna dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo, ki pa tudi v takrat veljavnem kazenskem zakoniku niso bila posebej opredeljena kot kaznivo dejanje.

C.

5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi državnega tožilca za varstvo zakonitosti ugodilo. Ob ugotovitvi, da je bil z izpodbijano sodbo v škodo obsojencev prekršen kazenski zakon (1. točka 372. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 420. člena ZKP), je Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolžence iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.