Jedro

Kadar župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, mora v smislu 6. odstavka 33. člena ZLS predlagati temu svetu, da ponovno odloči o tej odločitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 684/2002-2 z dne 24.4.2002.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo, kot preuranjeno, tožbo tožeče stranke (1. točka izreka) izpodbijanega sklepa iz razloga po 2. točki 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). S tožbo je tožnik izpodbijal sklep tožene stranke, sprejet na njeni šesti izredni seji dne 8.2.2002, s katerim je tožena stranka med drugim odločila, da se za vršilca dolžnosti direktorja Javnega podjetja K.T. d.o.o. imenuje J.P., ki funkcijo v.d. direktorja prične opravljati dne 25.2.2002. Z istim sklepom je tožena stranka odločila, da bo primopredaja potekala v skladu z veljavno zakonodajo, tožeči stranki pa je naložila, da je dolžna podpisati pogodbo o zaposlitvi z v.d. direktorjem J.P. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi zadržalo izvajanje sklepov, sprejetih na navedeni izredni seji tožene stranke z dne 8.2.2002. V obrazložitvi 1. točke izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje citiralo določbo 6. odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odl. US, 44/96 - odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 - odl. US in 70/2000 - ZLS). Po navedeni zakonski določbi lahko torej župan sproži upravni spor šele potem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v 6. odstavku 33. člena ZLS. Z naročilom družbi ... z dne 25.2.2002, da fizično varuje in prepreči vstop s spornim sklepom imenovanemu v.d. direktorju v objekt K.T., je tožeča stranka zadržala izvajanje odločitve tožene stranke. Sodišče prve stopnje se pri tem ne spušča v vprašanje, ali je način zadržanja izvršitve sklepa pravno ustrezen, vendar pa tožeča stranka ni nadaljevala postopka v smislu 6. odstavka 33. člena ZLS. Ni namreč predlagala toženi stranki, da ponovno odloči o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja Javnega podjetja K.T. oziroma o sklepu tožene stranke, ki ga je sprejela dne 8.2.2002. Ker po zadržanju izvajanja sklepa z dne 8.2.2002 tožena stranka ni ponovno odločila o zadevi, je, po mnenju sodišča prve stopnje, tožba vložena prezgodaj in jo je zato sodišče iz razloga po 2. točki 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.

Tožeča stranka se pritožuje le zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa. Meni, da v primeru ugotavljanja zakonitosti oziroma veljavnosti navedene izredne seje tožene stranke z dne 8.2.2002 ne more uporabiti 6. odstavka 33. člena ZLS. Ponovno navaja, da so bile pri samem sklicu, vodenju navedene seje ter obravnavanju predlaganih točk storjene procesne napake. Od pritožbenega sodišča pričakuje, da odloči, ali lahko vodi sejo občinskega sveta posamezen član občinskega sveta, ki ni najstarejši (je pa najstarejši član občinskega sveta prisoten na seji), članu občinskega sveta, ki je vodil sejo, pa ni dala pooblastila za vodenje. Vprašuje tudi, kako tako vodenje seje vpliva na veljavnost in zakonitost seje občinskega sveta. Po njenem mnenju gre torej za pravno vprašanje, kdaj je izredna seja občinskega sveta veljavna oziroma kateri razlogi narekujejo neveljavnost izredne seje občinskega sveta. Predlaga, da pritožbeno sodišče 1. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in ugotovi nezakonitost in neveljavnost 6. izredne seje tožene stranke z dne 8.2.2002 in ugotovi nezakonitost sprejetih sklepov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa, s katero je zavrglo tožbo tožeče stranke kot prezgodaj vloženo iz razloga po 2. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, je pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se utemeljeno sklicuje na določbo 6. odstavka 33. člena ZLS, ki določa, da župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri Upravnem sodišču RS.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, ki izhaja iz citiranega odstavka 33. člena ZLS, da lahko torej župan (v konkretnem primeru tožeča stranka) sproži upravni spor šele potem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni v citiranem odstavku 33. člena ZLS. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka, z naročilom družbi ... z dne 25.2.2002, da fizično varuje in prepreči vstop s spornim sklepom (8.2.2002) imenovanemu v.d. direktorju v objekt K.T., zadržala izvajanje odločitve občinskega sveta oziroma tožene stranke. Vendar pa tožeča stranka ni nadaljevala postopka v smislu citiranega odstavka 33. člena ZLS, saj ni predlagala toženi stranki, da ponovno odloči o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega podjetja K.T. oziroma o sklepu tožene stranke, ki ga je sprejela na navedeni seji dne 8.2.2002. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo tožeče stranke kot prezgodaj vloženo iz razloga po 2. točki 1. odstavka 34. člena ZUS.

Vprašanja v pritožbi o vodenju sej občinskega sveta in o tem, kako to vpliva na veljavnost in zakonitost sej občinskega sveta, pa so, po mnenju pritožbenega sodišča, v pritožbenem postopku neupoštevna, pa tudi sicer ne morejo vplivati na pravilno in zakonito odločitev sodišča prve stopnje v 1. točki izpodbijanega sklepa. Pa tudi ta vprašanja niso bila predmet presoje pred sodiščem prve stopnje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS.