Jedro

Pritožbene navedbe, tako kot glasijo, izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog in se pritožbeno sodišče glede njih ne sme in ni dolžno izjasniti.

Kolikor pa pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo procesno določbo po 8. členu ZPP, da ni skrbno in vestno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.

Pritožbeni očitek ni utemeljen, saj se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pripeti le tedaj, če v tehničnem smislu napačno povzame vsebino listin ali izpovedbe strank oziroma priče ali izvedenca, torej, če bi povzelo nekaj, kar iz teh listin ali izpovedb ne izhaja, česar pa pritožba konkretizirano ne očita. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma napačno dokazno ocenilo izpovedbe prič, pa pomeni pritožbeni očitek zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (in sklepom) II Pg 56/2018 z dne 4. 3. 2020 izreklo: ″I. Sklep o izdaji plačilnega naloga Okrožnega sodišča v Celju z dne 2. 2. 2018 Plg 2/2018 se razveljavi. I. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 3.744,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 2. 11. 2017 dalje do plačila, vse v 8 dneh. II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 694,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.″

2. Zoper sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke.

3. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

Postopek pred sodiščem prve stopnje

6. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja: (-) da tožeča stranka vtožuje plačilo 3.744,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2017 dalje do plačila po računu št. 3-1-1897 z dne 24. 10. 2017 za opravljeno storitev po naročilu tožene stranke in storitev je bila v celoti izvedena, tožena stranka je delo po pregledu prevzela, napak ni grajala niti jih ni izkazala; (-) da je tožena stranka podala ugovor pasivne legitimacije, ker s tožečo stranko ni bila v pogodbenem razmerju; (-) da je tožena stranka seznanjena s tem, da je tožeča stranka opravljala določene storitve na letalu, ki je last C. B. in sicer iz razloga, ker je lastnik letala tudi toženo stranko angažiral pri določenih servisnih in vzdrževalnih delih na njegovem letalu in iz istega razloga je tožena stranka tudi seznanjena, da je lastnik letala storitve tožeče stranke grajal in jih reklamiral, ker niso bile kvalitetno izvedene, poleg tega je tožena stranka, ki je opravljala druga dela vzdrževanja in servis letala, v imenu lastnika letala tožečo stranko večkrat opozarjala na slabo in nekvalitetno opravljeno delo; (-) da je tožena stranka navajala, da je seznanjena s tem, da bi tožeča stranka morala letalske dele, ki jih je odpeljala, pokitati, pobrusiti in pobarvati, vrnjeni pa bi morali bili z gladko površino, da so deli so sicer bili pokitani, vendar slabo pobrušeni in pobarvani, kar je za posledico imelo slabo površino, reklamacija pa je bila glede tega, da se zaradi prevelike količine kita kabina letala ne zapira; (-) da je tožena stranka še navajala, da se je tožeča stranka zavezala tudi, da bo popravila smerni stabilizator, ki so ga delavci tožeče stranke dostavili na letališče, odložen pa je bil skrajno nestrokovno na podlago iz stiroporja in ker barva na smernem stabilizatorju ni bila suha, se je na levi spodnji polovici poznal odtis stiroporja in ta del je bil začasno nameščen na letalo zgolj za namen opravljanja vpasovanja naslednje komponente, poleg tega ležaji na smernem stabilizatorju niso bili ustrezno zaščiteni, kar je rezultiralo v poškodbi ležajev, ki niso več opravljali svoje funkcije, enako se je zgodilo tudi na štirih ležajih na višinskem stabilizatorju, o poškodbi je bil nemudoma obveščen J. P., direktor tožeče stranke, posledično je bilo potrebno zamenjati sedem ležajev, cena teh ležajev je bila 287,14 $ za kos + poštnina + carinske dajatve; (-) da je lastnik letala zaradi napak zavrnil plačilo storitev tožeče stranke.

Procesne okoliščine v postopku

7. Tožeča stranka je zoper toženo stranko 24. 1. 2018 vložila predlog za izdajo plačilnega naloga zaradi plačila 3.744,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2017 dalje do plačila. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Plg 2/2018 z dne 2. 2. 2018 izdalo predlagani plačilni nalog, nato pa je s sklepom izdani plačilni nalog razveljavilo, ker je tožena stranka pravočasno vložila ugovor v skladu z drugim odstavkom 436. člena ZPP. O tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje odločalo v pravdnem postopku po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti.

Presoja sodišča prve stopnje

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje in presodilo: (-) da je tožeča stranka za opravljene storitve popravilo in barvanje karbonskih delov letala 15 kosov, barvo silco in potrošili material, izdala toženi stranki račun z dne 24. 10. 2017 v višini 3.744,18 EUR z zapadlostjo 1. 11. 2017; (-) da je zakoniti zastopnik tožeče stranke J. P. sprejel naročilo tožene stranke, ki je bila naročnik storitev in s toženo stranko sta se dogovorila tudi za ceno opravljene storitve popravila in barvanja letalski delov in ne drži, da bi tožena stranka dela naročila v imenu in za račun lastnika letala B., ki je res bil končni naročnik popravil na letalu, vendar je posel sklenil zgolj s toženo stranko, ta pa je dela, ki jih je zaračunala tožeča stranka naročila pri tožeči stranki kot podizvajalcu; (-) da je ugovor pasivne legitimacije neutemeljen; (-) da je tožena stranka opravljene storitve tožeče stranke prevzela, končnemu naročniku športno letalo predala, ki je letalo prevzel ter poletel, med vožnjo pa je prišlo do težav, lastnik letala je trdil, da zaradi slabo izvedenih popravil, vendar tožeča stranka ni bila niti s strani lastnika B. niti s strani tožene stranke pozvana na odpravo napak, tožena stranka pa sploh ni dokazala obstoja napak, za katere naj bi bila odgovorna tožeča stranka; (-) da je med pravdnima strankam bila sklenjena pogodba o delu skladno z določbo 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki je lahko sklenjena tudi ustno in tožena stranka je tako dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.744,18 EUR, s plačilom vtoževanega zneska je tudi v zamudi, saj je terjatev zapadla v plačilo dne 1. 11. 2017, zato je tožena stranka dolžna plačati še zakonske zamudne obresti od 2. 11. 2017 dalje do plačila v skladu z 299. členom in 378. členom OZ.

Odločitev pritožbenega sodišča

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

10. Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v delu, kolikor jo izpodbija pritožba (prvi odstavek 350. člena ZPP).

11. V sporu majhne vrednosti je pritožbeno sodišče glede na to, da pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen, vezano je na dejansko stanje tako in kolikor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

12. Pritožbene navedbe, tako kot glasijo, izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa je v sporih majhne vrednosti nedovoljen pritožbeni razlog in se pritožbeno sodišče glede njih ne sme in ni dolžno izjasniti.

13. Kolikor pa pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo procesno določbo po 8. členu ZPP, da ni skrbno in vestno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki prav tako ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti.

14. Pritožba tako očita relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka in izpodbija dejansko stanje ko trdi, da iz 8. člena ZPP izhaja metodološki napotek za izdelavo dokazne oceno, iz katerega izhaja, da je sodišče dolžno dokaze medsebojno pretresati in vsak posamezni dokaz presojati tudi v luči drugih dokazov, ki so v posameznem postopku podani. Temu sodišče prve stopnje ni zadostilo, saj relevantnih dokazov (zlasti pisne izjave priče L. V. in pričevanja B. M.) ni celovito pretreslo in presodilo v luči vseh izvedenih dokazov, zaradi česar je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

15. Pritožba nato s ponavljanjem navedb, podanih pred sodiščem prve stopnje in z lastno dokazno oceno ponovno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ko pove, da je tožena stranka tekom postopka zatrjevala in tudi dokazala, da ne more biti pasivno legitimirana stranka za plačilo domnevno opravljenih storitev, za katere sploh ne obstaja pisno naročilo in tudi ne dokazilo o prevzemu ali opravi storitev. Izkazala je, da med pravdnima strankama ni obstajalo nobeno upniško - dolžniško razmerje, in sicer iz razloga, ker tožena stranka pri tožeči stranki ni nikdar v svojem imenu in za svoj račun naročila nobene storitve, tožeča stranka pa zanjo tudi nikdar ni opravila nobene storitve. Te navedbe tožene stranke potrjuje tudi pisna izjava priče L. V. Tožena stranka tako ni pasivno legitimirana v tem pravdnem sporu. Celo iz elektronske korespondence (sms sporočil med pravdnima strankama), je razvidno, da sta obe pravdni stranki opravljali določena dela na letalu v lasti športnega pilota C. B. iz K. Ta je tožečo in toženo stranko angažiral za opravljanje določenih del, njuno delo kontroliral in odobraval plačila naročenih storitev. Tožena stranka je bila z namenom kvalitetne oprave svojega dela obveznosti z lastnikom letala večkrat v stikih, vendar pri tem ni imela nobenega pooblastila za najem morebitnih podizvajalcev. Tožeči stranka je bilo znano, da je naročnik njenih del lastnik letala. Vedela je torej za koga je sprejela naročilo, zato bi vse stroške z zatrjevanim opravljenim delom lahko zaračunala in terjala izključno od naročnika, torej lastnika letala. Iz sms sporočil izhaja tudi, da tožeča stranka nasprotuje stališču lastnika letala in ne pristaja na to, da lastnik letala ne želi plačati zatrjevanih opravljenih del. To dejstvo še dodatno kaže na to, da je tožeča stranka dobro vedela, da je v naročniškem (upniško - dolžniškem) razmerju z lastnikom letala in ne s toženo stranko.

16. Enako velja, da gre za lastno dokazno oceno in izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja s pritožbenimi navedbami, da je bila tožena stranka po naročilu športnega pilota C. B. angažirana za opravo določenih servisnih in vzdrževalnih del na letalu in je zato bila seznanjena s tem, da je B. zatrjevana opravljena dela tožeče stranke na njegovem letalu grajal in reklamiral, ker niso bile kvalitetno izvedena. Na nekvalitetno opravljeno delo tožeče stranke je tožena stranka, v imenu lastnika letala, tudi sama večkrat opozorila. Tožeča stranka bi morala letalske dele pokitati, pobrusiti, pobarvati, vrnjeni pa bi morali biti z gladko površino. Kot izhaja tudi iz izjave priče L. V., ki je sodeloval v procesu priprave letala, je bilo ugotovljeno, da je nanešeni kit slabo pobrušen in pobarvan, kar je posledično pomenilo, da je bila površina letalskih delov neenakomerna debela, že na prvi pogled so bile vidne številne luknje od kitanja. Tožeča stranka je svoje delo slabo opravila, saj so bili deli pokitani, vendar slabo pobrušeni in zatem pobarvani, kar je rezultiralo v tem, da je bila površina letalskih delov slaba. Zaradi neustrezno pobrušenega kita so bile po barvanju na površini letalskih delov vidne luknje od kitanja površine. Letalski deli, ki jih je popravljala tožeča stranka so bili samo pokitani, reklamacija pa se je nanašala na to, da se zaradi prevelike količine kita kabina letala ne zapira. Tožeča stranka je svoje delo nekvalitetno opravila tudi na drugih delih letala, na primer na smernem stabilizatorju. Zaposleni pri tožeči stranki so slednjega dostavili na letališče in ga nestrokovno odložili na podlago iz stiroporja, ne da bi se pred tem prepričali, ali se je barvni nanos že posušil. Na smernem stabilizatorju se je na levi spodnji polovici poznal odtis stiroporja. O poškodbi je bil direktor tožeče stranke J. P. nemudoma obveščen, še preden je bil ta del začasno vgrajen v letalo. Neustrezno so bili zaščiteni tudi ležaji na smernem stabilizatorju, zaradi česar so se poškodovali in jih je bilo treba zamenjati. Barva se je namreč vrinila med kroglice in pušo, zaradi česar trije ležaji niso več opravljali svoje funkcije - dva izmed njih se nista več vrtela, eden pa se je zatikal. Enaka poškodba je nastala tudi na štirih ležajih na višinskem stabilizatorju. Tudi o teh poškodbah je tožena stranka v imenu lastnika letala obvestila tožečo stranko in poškodbe tudi pokazala J. P., ko je prišel na letališče. Zaradi nastalih poškodb je bilo treba vseh sedem ležajev zamenjati, saj so le-ti namenjeni smernim in višinskim krmilom na letalu. Finančni izdatek zamenjave teh ležajev je bil relativno visok, saj je cena vsakega posameznega ležaja znašala 287,14 $, h kateri je bilo treba prišteti še poštnino in carinske dajatve. Ker se je dela opravljalo na specifičnem športnem letalu tudi ležaje za to letalo izdelujejo posebej in jih je mogoče kupiti samo neposredno pri proizvajalcu letala v Ameriki. Vsi ti ležaji morajo delovati brezhibno saj služijo upravljanju smernih in višinskih krmil letala in v kolikor je njihovo delovanje omejeno ali nepravilno lahko to predstavlja varnostno tveganje za potnike športnega letala. Tožena stranka ni bila naročnik storitev tožeče stranke, vendar je bila glede na to, da je sama izvajala določena servisna in vzdrževalna dela na taistem letalu seznanjena z nekvalitetno in nestrokovno opravljenim delom tožeče stranke. V imenu lastnika letala je tožeči stranki prenašala sporočila in tudi informacije o delih letala, za katere ji je bilo rečeno, da so bili slabo pobarvani, kar je ugotovil lastnik letala, ki je moral naknadno angažirati drugega izvajalca, da je saniral napake tožeče stranke in letalske dele ustrezno strokovno pobarval. Da je bil naročnik posla C. B. izhaja tudi iz izpovedbe tožene stranke, ki je tožeči stranki pojasnila, za koga se bo delo opravljalo. Posledica nekvalitetno opravljenih del tožeče stranke je bila tudi zavrnitev plačila s strani naročnika storitev, športnega pilota C. B. Navedbe tožene stranke o tem, da je tožeča stranka svoje delo nekvalitetno opravila je potrdila tudi zaslišana priča B. M., ki je sodeloval pri delih na letalu. Vse v pritožbo povzete navedbe tožene stranke kot jih je podala pred sodiščem prve stopnje so podprte tudi s pisno izjavo priče L. V., ki je potrdil, da je skupaj s toženo stranko, U. K., M. Z., B. M. in drugimi opravljal servisna in vzdrževalna dela na letalu v lasti športnega pilota C. B. Izrecno je navedel, da B. M. pri S. v zvezi z opravljanjem del na letalu C. B. ni naročil nobenih storitev, temveč je bil naročnik storitev C. B. Po naročilu slednjega sta dela na njegovem letalu opravila B. M. z ekipo in S. Pisna izjava te priče torej potrjuje navedbe tožene stranke, da je bil naročnik storitev B. Slednji je tudi opravljal nadzor nad opravljenimi deli in operiral s plačili storitev. Iz izjave te priče je razvidno tudi, da je B. M. zaradi lažje organizacije dela v imenu lastnika letala podjetju S. prenašal sporočila in informacije o slabo opravljenih delih tega podjetja na športnem letalu. Pisna izjava te priče v celoti potrjuje navedbe tožene stranke, da je v imenu lastnika letala, tožeči stranke prenesel sporočilo, da je lastnik letala opravljena dela tožeče stranke grajal, reklamiral in zavrnil plačilo, kot tudi, da so bila dela tožeče stranke opravljena nestrokovno in malomarno in so lastniku letala povzročila dodatne stroške s pripravo letala na nadaljnje polete. Iz pisne izjave nadalje izhaja, da je bil kit, ki ga je na dele letala nanesla tožeča stranka slabo pobrušen in pobarvan, zato je bila površina letalskih delov neenakomerna debela, vidne si bile številne luknje od kitanja. Zaradi prevelike količine kita tudi ni bilo mogoče zapreti letalske kabine. Neskrbno je tožeča stranka ravnala tudi pri pri delih na smernem stabilizatorju, saj ga je sveže pobarvanega neprevidno odložila na podlago iz stiroporja in pred tem ni preverila, ali se je barva že povsem posušila. Na spodnjem delu stabilizatorja je zato nastal odtis stiroporja. Nadalje je tožeča stranka tudi neustrezno zaščitila ležaje na smernem in višinskem stabilizatorju, ki jih je bilo treba že iz varnostnih razlogov zamenjati. Izjava priče L. V. potrjuje navedbe tožene stranke tudi v delu, da je lastnik letala opravljeno storitev reklamiral in zavrnil njeno plačilo in to iz razloga, ker je S. d.o.o. nekvalitetno in nestrokovno opravil svoje delo. Dele letala, na katerih je bilo S. s strani B. naročeno, da jih popravi so morali iti v ponovno barvanje, saj se zaradi nekvalitetno opravljenega del tožeče stranke ni dalo zapreti kabine letala.

17. Pritožba še trdi, da je izpodbijana sodba obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Izjava priče L. V. v celoti potrjuje navedbe tožene stranke v zvezi z odnosom pravdnih strank. Iz izpovedbe priče B. M. pa izhaja, da je tožeča stranka dela na letalu nestrokovno opravila, zaradi česar so bile reklamacije njenih del in zavrnitev računa utemeljene. Po mnenju pritožbe sodišče prve stopnje izjave in izpovedbe teh prič ni v zadostni meri upoštevalo oziroma njunih navedb, ki potrjujejo navedbe tožene stranke, da ni bila naročnik storitev, ni celovito ocenilo, zaradi česar je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

18. Pritožbeni očitek ni utemeljen, saj se sodišču prve stopnje očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pripeti le tedaj, če v tehničnem smislu napačno povzame vsebino listin ali izpovedbe strank oziroma priče ali izvedenca, torej, če bi povzelo nekaj, kar iz teh listin ali izpovedb ne izhaja, česar pa pritožba konkretizirano ne očita. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepopolno oziroma napačno dokazno ocenilo izpovedbe prič, pa pomeni pritožbeni očitek zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja.

19. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

20. Pritožba izreka o stroških pravdnega postopka ni konkretno izpodbijala, preizkus po uradni dolžnosti pa ni pokazal morebitnih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

21. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

22. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).