Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravico do udeležbe v postopku lahko uspešno uveljavlja oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) koristi, ki temelji na materialnem predpisu, ta je namreč tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Obstoj takega pravnega interesa je torej pogoj za priznanje statusa stranskega udeleženca.
Tožbi se ugodi, sklep Mestne občine Ljubljana, Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet št. 321-569/2011-4 z dne 11. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v odmerjeni višini 80,00 EUR v 15. dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Prvostopni organ z izpodbijanim sklepom tožniku ni priznal lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku za pridobitev soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata A., bar, ki nudi mehansko ali živo glasbo. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik 12. 12. 2011 z vlogo zahteval, da se mu na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) prizna status stranskega udeleženca v postopku, pravno korist pa je utemeljil, da želi imeti mir in počitek med 22. in 6. uro, ki je zaradi delovanja gostinskega obrata moten. Skliceval se je na Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki v 8. členu varuje mir in počitek ljudi med 22. in 6. uro. Organ je zahtevo zavrnil iz podlag: Zakona o gostinstvu (ZGos), Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Pravilnik) in Odredbe o merilih za določanje obratovalnega časa gostinskih obratov (Odredba), ki jo je sprejela MOL. Zakonske določbe razlaga, da pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti odloča le, ali je prijavljeni obratovalni čas za gostinski obrat skladen s Pravilnikom in Odredbo. Zakon o javnem redu in miru v določanje obratovalnega časa gostinskih obratov ne posega, ZGos, ki pa je materialni predpis, za izdajo soglasja za podaljšanje obratovalnega časa gostinskega obrata oziroma določitev obratovalnega časa gostinskega obrata pa ne zahteva soglasja sosedov. Vlagatelj ima kot sosed lastnost stranke v postopkih izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj, saj mora imeti gostinec za gostinski obrat v skladu z 8. členom ZGos pridobljeno uporabno dovoljenje, ne more pa biti stranka v tem postopku. Kolikor pa gostinec krši obratovalni čas, ima vlagatelj vso pravico, da o tem obvesti organe, ki nadzirajo obratovalni čas, in ki skrbijo za javni red in mir na javnem kraju, kar gostinski obrat tudi je (tržni inšpektorat, policija). Upravni organ Mestne občine Ljubljana nima pristojnosti, da ukrepa v primeru, da gostinec krši javni red in mir. Upravni organ lahko na podlagi določil Odredbe samo omeji obratovalni čas gostinskega lokala v primeru, če so kršitve glede motenja javnega reda in miru, ali kršitve obratovalnega časa uradno ugotovljene s strani nadzornih organov. V konkretnem primeru pa tega ni bilo. Ugotavlja, da vlagatelju ne more priznati položaja stranskega udeleženca v postopku pridobivanja soglasja za podaljšani obratovalni čas, ker v konkretnem primeru ne gre za meritorno odločanje organa o izdaji soglasja, ampak je upravni organ dolžan izdati soglasje, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da sklep izpodbija iz razlogov po 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Pravni interes po 43. členu ZUP je uveljavljal s trditvijo, da je njegova hiša od spornega lokala oddaljena manj kot 10 m ter je njegova pravna korist v njegovem miru in počitku med 22. in 6. uro. Pri tem se je skliceval na 8. člen Zakona o javnem redu in miru (ZJRM-1), ki kot prekršek inkriminira nedovoljeni hrup med 22. in 6. uro. S citati iz vlog poudarja, da ga v njegovem miru in počitku v nočnem času motijo dogodki, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo lokala in ob njej redno nastajajo (hrupni prihodi in odhodi gostov ter hrup vozil, zlasti taksijev). Oba upravna organa pa sta zavestno spregledala bistvo njegovih trditev o obstoju pravnega interesa po 43. členu ZUP. Prvostopni razlaga, da ZJRM-1 v določanje obratovalnega časa gostinskih obratov ne posega in napotuje na pristojne organe, če gostinec krši obratovalni čas. Drugi pa enako, da svojih pravic ne more varovati v postopku izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas. Ti razlogi pa so z navezavo na določbe ZJRM-1 zgrešen udar. Oba organa vesta, v čem je resnični problem. Za vse okoličane in zanj je moteča redna dejavnost lokala v zvezi z opisanim hrupom gostov lokala. Njegova pravna korist po 43. členu ZUP je v tem, da so mu z dejavnostjo lokala kršene njegove ustavno zagotovljene pravice po 34., 35. in 72. členu Ustave RS. Posredno zaradi dejavnosti lokala nima zagotovljene pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, zasebnosti, zlasti pa nima zagotovljene pravice do zdravega življenjskega okolja. Upravni organ bi ga moral, če bi skrbno prebral vloge in poudarke v njem, zaslišati. Ker pa ga ni, je kršena določba 146. člena ZUP in posledično podana kršitev po 237. členu ZUP. Status mu pripada tudi na podlagi besedila 9. člena Odredbe. Moteči dejavniki, ki jih A. povzroča, so na dveh ravneh. Prvi je direktno širjenje zvoka iz dvorane, drugi problem pa je vandalizem in hrup ter vpitje obiskovalcev vso noč, sedaj do 6. zjutraj. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev stroškov postopka.
Drugostopni organ primarno predlaga zavrženje tožbe oziroma podrejeno, da sodišče tožbo zavrne. Meni, da stranka udeležba na podlagi, ki jo zatrjuje tožnik, ni predvidena v ZGos oziroma na njegovi podlagi izdanim Pravilnikom in Odredbo.
Tožba je utemeljena.
Uvodoma sodišče odgovarja toženi stranki, da ne sledi njenemu predlogu, da naj tožbo zavrže, ker iz vsebine navedb v tožbi nedvomno izhaja, da tožnik izpodbija prvostopni sklep.
V obravnavani zadevi je organ odločal o zahtevi tožnika, da se mu prizna status stranskega udeleženca v postopku izdaje soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskega lokala. Sporno je stališče organa, da na podlagi materialnih določb – ZGos, Pravilnika in Odredbe odloča le, ali je prijavljeni obratovalni čas za gostinski obrat skladen s Pravilnikom in Odredbo ter da ne gre za meritorno odločanje organa o izdaji soglasja ter zato tožnik kot sosed v takem postopku ne more biti stranka.
ZGos v 12. členu okvirno ureja postopek za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij. Pri tem določa, da gostinec določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom ministra, pristojnega za gostinstvo in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu lokalne skupnosti. Pri tem je dolžan postopati po ZUP. Res ZGos izrecno ne predvideva sodelovanja sosedov v tem postopku, vendar pa ima na podlagi določbe 43. člena ZUP pobudnik pravico se udeleževati postopka, če za to izkaže pravni interes. Tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec), in ima v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. To pomeni, da lahko pravico do udeležbe v postopku uspešno uveljavlja oseba, ki zatrjuje in izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstva svoje (osebne) koristi, ki temelji na materialnem predpisu, ta je namreč tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Obstoj takega pravnega interesa je torej pogoj za priznanje statusa stranskega udeleženca. Pogoj je izpolnjen, če kateri od predpisov osebi, ki se za ta status poteguje, tak status v konkretnem postopku izrecno priznava, kot tudi v primeru, če iz vsebine predpisa izhaja, da je njena udeležba v obravnavanem postopku potrebna zato, da z njo prepreči morebiten poseg v njen pravno varovan položaj.
Merila za določitev obratovalnega časa gostinskega lokala in kmetij iz prvega odstavka 12. člena ZGos, je minister, pristojen za gostinstvo, sprejel s Pravilnikom. Ta v drugem odstavku 4. člena določa, da gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz tretjega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa občine, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZGos. Izdajo soglasja lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. V tretjem odstavku 4. člena pa določa, da mora za gostinstvo pristojen organ občine pri izdaji soglasja iz prejšnjega odstavka upoštevati potrebe gostov in značilnosti območja, kjer gostinski obrat oziroma kmetija je. Že iz besedne razlage drugega odstavka 4. člena Pravilnika je razvidno, da pristojni organ občine o izdaji pisnega soglasja odloča, kar pomeni, da organ napačno razumeva, da v konkretnem primeru ne gre za meritorno odločanje organa o izdaji soglasja.
Po določbi tretjega odstavka 12. člena ZGos samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja, v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena, določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. Na področju MOL je to Odredba, na katero se tudi sklicuje upravni organ. Ta pa po mnenju sodišča ureja možnost sodelovanja sosedov v postopku, ko v 9. členu določa, da lahko izdajo soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata pristojni organ za gostinstvo veže na izpolnjevanje naslednjih pogojev: - ni pisnih pritožb meščanov oziroma bližnjih stanovalcev (kar naj bi tožnik kot bližnji sosed bil), glede motenja javnega reda in miru; - ni uradno ugotovljenih motenj oziroma kršitev javnega reda in miru. V 12. členu pa je določena pravica pristojnega organa, da gostincu odvzame pravico do podaljšanega obratovalnega časa gostinskega lokala, če gostinec ne izpolnjuje katerega od pogojev, določenih v 9. členu Odredbe. Tako je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-219/01 z dne 1. 4. 2004. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi vlogo tožnika za priznanje lastnosti stranskega udeleženca v upravnem postopku za pridobitev soglasja za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata A..
Ker je tožena stranka kršila pravila postopka in napačno uporabila materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo s smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 80,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.