Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, (-) da je bila zamenjava ključavnice, ki jo je sicer opravil C. C., opravljena v korist toženca, (-) in da je toženec s tem, ko je kasneje od C. C. prevzel nazaj ključe zamenjane ključavnice, odobril z zamenjavo ključavnice spremenjeno posestno stanje, s čimer je podana toženčeva pasivna legitimacija v tem posestnem sporu.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Toženec mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti tožnici stroške pritožbenega postopka v višini 317,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

Oris zadeve:

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo tožbenemu zahtevku in:

-ugotovilo, da je toženec motil oziroma odvzel posest tožnici nad stanovanjem št. 16 v stavbi z naslovom ... (v nadaljevanju stanovanje), s tem da je neugotovljenega dne pred 6. 12. 2023 na vhodnih vratih navedenega stanovanja zamenjal ključavnico ter s podbojev vhodnih vrat ter poštnega nabiralnika in domofonskega zvonca, ki pripadajo temu stanovanju, odstranil napis " A. d. o. o." ter na poštni nabiralnik, ki pripada temu stanovanju, pritrdil napis "B. B.", s čimer je samovoljno prevzel navedeno stanovanje v svojo posest (I. točka izreka izpodbijanega sklepa),

-naložilo tožencu, da v 8 dneh in pod izvršbo tožnici izroči ključe vhodnih vrat zamenjane, tj. sedaj nameščene ključavnice na vhodnih vratih stanovanja, in s poštnega nabiralnika, ki pripada navedenemu stanovanju, odstrani napis "B. B." ter to stanovanje oseb in njegovih stvari prosto preda nazaj v posest tožnici (II. točka izreka izpodbijanega sklepa),

-tožencu prepovedalo z ravnanji iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa ali z drugimi ravnanji, ki bi onemogočala ali motila posest in uporabo stanovanja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, posegati v posest tožnice nad tem stanovanjem (III. točka izpodbijanega sklepa),

-ter mu naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov (IV. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2.Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo naslednje dejansko stanje:

-Toženec od leta 2017, ko je tožnica zamenjala ključavnico stanovanja, zagotovo ni imel ključa ključavnice, ki bi odklepal vrata stanovanja (17. in 18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). V času od aprila 2017 do decembra 2022 je tožnica stanovanje oddala v najem več najemnikom (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

-Delavec tožnice je z namenom oprave ogleda dne 6. 12. 2023 želel vstopiti v sporno stanovanje, a je ugotovil, da s svojim ključem ne more odkleniti spodnje ključavnice pri kljuki (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

-Toženec kot prodajalec in C. C. kot kupec sta junija 2023 sklenila dogovor o prodaji stanovanja. Stanovanja si pred tem nista ogledala. Toženec je C. C. ob podpisu dogovora izročil ključe stanovanja. Ker si s tožencem skupaj stanovanja nista ogledala, je C. C. vstopil v stanovanje nekaj dni kasneje, tj. dne 29. 6. 2023. Ob vstopu se je zgornja ključavnica normalno odklenila, spodnja ključavnica pa se je zatikala, zaradi česar je C. C. poklical znanca in ga prosil, da stanovanje odpre, nakar sta zamenjala ključavnico in o tem obvestila toženca (23. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Toženec ob sklenitvi dogovora o prodaji ni imel ključa, ki bi odklepal spodnjo ključavnico (27. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

-Ker C. C. zaradi plombe v zemljiški knjigi ni mogel vknjižiti lastninske pravice na stanovanju na svoje ime, je tožencu vrnil ključe stanovanja (27. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

-Toženec je na poštnem nabiralniku namestil napis "B. B." (28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

3.Med strankama ni bilo sporno, da je v zemljiški knjigi na tem stanovanju vknjižena lastninska pravica na ime toženca, in sicer na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Celju N 62/2022 z dne 27. 12. 2022, izdanega v postopku vzpostavitve etažne lastnine po določbah prej veljavnega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtl-1). Tožnica je zoper toženca nato vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na tem stanovanju, ki teče pri Okrajnem sodišču v Celju P 170/2023, o kateri sodišče še ni odločilo.

4.Sodišče prve stopnje je na podlagi gornjih dejstev presodilo, da je imela tožnica pred spornimi motilnimi ravnanji na stanovanju zadnjo mirno posest. Zaključilo je, da je tožnica tožbo vložila pravočasno. Nadalje je presodilo, da je bila zamenjava ključavnice, ki jo je sicer izvršil C. C., opravljena v toženčevo korist, saj toženec brez tega dejanja stanovanja ni mogel predati C. C. v posest kot kupcu. Poleg tega je toženec po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje sprejel izvršeno motilno ravnanje in nastalo protipravno stanje posega v tožničino posest, s tem ko mu je C. C. po tem, ko v zemljiški knjigi ni mogel vpisati svoje lastninske pravice, vrnil ključe stanovanja. Presodilo je še, da je tožnica za posestno varstvo izkazala ekonomski in pravni interes, saj je stanovanje pred motenjem uporabljala za začasne preselitve svojih najemnikov. Gre za spremembo dejanskega stanja, ki ima tako pravni, ekonomski in praktični pomen.

Povzetek pritožbenih navedb

5.Toženec izpodbija sklep iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. Ugovarja ugotovitvi sodišča, da od leta 2017 ni imel ključev stanovanja. Navedel je, da je že od časov, ko je v stanovanju še bivala njegova mati, torej več kot deset let nazaj, imel ključ zgornje ključavnice, ki ga ima še danes. Po njegovem se sodišče do tega ni opredelilo. Sodišče ni izvedlo dokaza z ogledom in primerjavo ključev, do česar se prav tako ni opredelilo. Tožnica je razpolagala zgolj z enim ključem, pri čemer sta na vratih dve ključavnici, kar pomeni, da ni imela izključne posesti. V tem delu ostaja dejansko stanje nepojasnjeno oziroma nerazčiščeno.

Sodišče je napačno povzelo izpoved priče C. C. in napačno zaključilo, da ni logično, da si ob nakupu stanovanja ni ogledal. Toženec in C. C. sta se dogovorila, da se prodaja izvrši z dnem podpisa dogovora in se zavežeta pogodbo skleniti v roku 30 dni. C. C. bi celotno kupnino plačal, ko bi ugotovil, da ni zadržkov za vpis v zemljiško knjigo. Nekaj dni zatem je vstopil v stanovanje in zamenjal ključavnico, zato so zaključki sodišča, da gre za neživljenjsko situacijo, napačni. Sklepa v tem delu po stališču pritožbe ni mogoče preizkusiti.

Tožnica ni zatrjevala, da je C. C. ključavnico zamenjal v korist toženca, zato je sodišče s takšno ugotovitvijo kršilo razpravno načelo. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do takšnih zaključkov. Ker je kupec ob vstopanju v stanovanje "naletel na oviro - nedelujočo ključavnico", jo je zamenjal. "Kupec se sploh ni zavedal, da gre za drugačno ključavnico, vendar je mislil, da slednja ne deluje in je zato tudi naročil zamenjavo". Tudi ob vrnitvi ključev tožencu nobeden od njiju ni vedel, da bi lahko s tem prišlo do motenja posesti. Toženec se je z domnevnim motenjem seznanil šele čez pol leta. Toženec je bil torej v dobri veri, ko je stanovanje in ključe prejel nazaj, s čimer je bila pretrgana vzročna zveza med motilnim ravnanjem in toženo stranko. Sodišče se ni jasno opredelilo, kdo je povzročil motenje (ali toženec ali kupec), in kdaj je toženec "prešel v fazo motenja". Izrek se v I. točki zato napačno glasi na toženca, saj ni storil nobenega aktivnega ravnanja. Tudi če je kasneje prevzel vlogo motitelja, tega ni storil na opisan način. Izrek je zato v nasprotju z obrazložitvijo. Ne drži niti, da je toženec sprejel protipravno stanje posega, saj za protipravnost sploh ni vedel.

Sodišče je na toženca nepravilno prevalilo dokazno breme za negativna dejstva, saj je navedlo, da tožencu ni uspelo dokazati, da ni bil on tisti, ki je namestil napis "B. B." na poštni nabiralnik.

Toženec je zemljiškoknjižni lastnik stanovanja in tožnica nima pravne podlage za posest. Tožnica stanovanja več let ni uporabljala in od njega ni imela nobene korist, zato za tožbo nima ekonomskega in pravnega interesa.

6.Tožnica je odgovoru na pritožbo obrazloženo zavrnila vse pritožbene navedbe in pritrjevala razlogom sodišča prve stopnje.

Presoja pritožbenih navedb

7.Pritožba ni utemeljena.

8.Sodišče prve stopnje je odločanje o zahtevku pravilno oprlo na določbe od 32. člena do 35. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki urejajo sodno varstvo posesti. Ugotovilo je, da je bilo motilno ravnanje storjeno junija 2023, in da je tožnik za motenje in za motilca izvedel dne 6. 12. 2023. Teh dejstev pritožba ne izpodbija. Zaključek, da je tožba, vložena dne 4. 1. 2024, pravočasna (določba 32. člena SPZ), je ob takšnih dejstvih posledično pravilen.

9.Ker je bil sklep Okrajnega sodišča Celja N 62/2022 z dne 27. 12. 2022, ki je bil podlaga za vknjižbo toženčeve lastninske pravice na stanovanju, izdan po določbah prej veljavnega ZVEtl-1, ta po določbi prvega odstavka 35. člena ZVEtl-1 nima učinkov materialne pravnomočnosti glede vprašanja pravice do posesti oziroma nima učinkov pravnomočne končane petitorne pravde. Tudi sicer je bil ta sklep izdan pred začetkom te motenjske pravde, zato ne more utemeljiti ugovora, da je bilo v primeru, ko sta istočasno tekli motenjska in petitorna pravda, v korist toženca prej odločeno v petitorni pravdi.

10.Ob gornji pravni podlagi in ob postavljenih trditvah je moralo sodišče prve stopnje nadalje presoditi, (-) ali je imela tožnica na spornem stanovanju posest pred zatrjevanim motilnim ravnanjem, (-) in ali je bil toženec tisti, ki je s svojimi ravnanji (ali z ravnanji, ki jih je storil nekdo drugi, vendar so bila izvršena v njegovo korist, oziroma jih je kasneje odobril) motil tožničino posest. Ker je na obe vprašanji odgovorilo pritrdilno, je zahtevku v celoti ugodilo.

11.Tožnik izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da pred junijem 2023 ni imel ključev spornega stanovanja s ponavljanjem svoje trditve, postavljene že pred sodiščem prve stopnje, da ima že vrsto let (in še danes) ključ gornje ključavnice tega stanovanja.

12.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo z vprašanjem, ali je imel toženec pred zatrjevanim motilnim ravnanjem ključe, s katerimi je bilo mogoče odkleniti vhodna vrata stanovanja, kar bi tožencu potencialno omogočilo izvrševanje posesti. V zvezi s tem je dokazno ocenilo toženčevo izpoved (17. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), izpoved C. C. (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in predložene listine (19. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) ter ugotovilo, da toženec ob sklenitvi dogovora o prodaji stanovanja C. C. (junija 2023) ni imel ključev spodnje ključavnice - torej ključev, ki bi odklepali vhodna vrata spornega stanovanja (18. in 27. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, česar pritožba ne izpodbija, da je imela le tožnica ključe spodnje ključavnice, ki jo je sama zamenjala leta 2017 (8. in 27. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). S pritožbeno navedbo, da je toženec ves čas razpolagal s ključem gornje ključavnice, tako ni uspel izpodbiti ugotovljenega dejstva, da ni imel ključev stanovanja, ki bi mu omogočali vstop vanj. Presoja, da toženec junija 2023, ko je prišlo do motilnih ravnanj, ni imel (so)posesti stanovanja, je ob takšnih dejstvih pravilna.

13.Pritožbena navedba, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženčeve trditve, da je imel posest, ker je imel ves čas ključe gornje ključavnice, s čimer smiselno uveljavlja procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ni utemeljena. Tej navedbi je sodišče prve stopnje namenilo veliko pozornost, kar izhaja že iz razlogov, nanizanih v prejšnji točki te odločbe, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje.

14.Toženec sodišču prve stopnje očita poseg v pravico do izjave (postopkovna kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se ni opredelilo do njegovega dokaznega predloga "z ogledom in primerjavo ključev". Toženec je pri tem prezrl, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog, naj toženec predloži svoj izvod ključev zaradi medsebojne primerjave, in to obrazložilo z argumentom, da primerjava obeh ključev ni mogoča, ker tožnica svojega izvoda sploh ni predložila. Omenjeno pojasnilo sodišča prve stopnje v zadostni meri odgovarja tudi na dokazni predlog toženca, saj je z njim, povsem enako tožnica, želel doseči primerjavo obeh ključev. Da bi toženec predlagal, naj sodišče tožnico pozove k predložitvi njenega izvoda ključa, kar bi omogočilo njuno primerjavo, v pritožbi ne zatrjuje.

15.Toženčev očitek, da je sodišče napačno povzelo izpoved priče C. C. (očitek po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), je neobrazložen, saj ne pove niti, kateri del njegove izpovedi ima v mislih. Pritožba v tem delu v resnici izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, da toženec pred menjavo ključavnice ni imel posesti nad spornim stanovanjem. Glede tega dejstva je sodišče prve stopnje dokazno oceno med drugim oprlo na pojasnilo, da je nelogično in neživljenjsko, da toženec in C. C. ob nakupu spornega stanovanja sploh nista opravila njegovega ogleda (18. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar skuša pritožba izpodbiti z navedbami o modalitetah njunega dogovora. Pritožbeno sodišče dokazni oceni, da je takšno ravnanje nelogično in neživljenjsko, ne glede na vsebino njunega dogovora o prodaji, lahko samo pritrdi. Tudi ne drži, da sklepa v tem delu ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je dokazna ocena logična, natančna in vpeta v dokazno oceno ostalih izvedenih dokazov.

15.Ne drži niti pritožbena trditev, da je sodišče mimo tožničine trditvene podlage ugotavljalo, ali je bilo motilno ravnanje opravljeno v toženčevo korist (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi kršitve pravil razpravnega načela iz 7. člena in 212. člena ZPP). Tožnica je že v vlogi z dne 4. 6. 2024 (r. št. 16), kakor pravilno opozarja v odgovoru na pritožbo, namreč izrecno navedla, da ni pravno odločilno, ali je toženec tisti, ki je sam opravil motilna dejanja, pač pa, ali je bilo dejanje storjeno v njegovo korist. Enako je tožnica nato smiselno ponovila še v vlogi z dne 20. 8. 2024 (r. št. 23), s katero je odgovorila na toženčevo vlogo, vloženo na naroku 5. 7. 2024 (r. št. 19). V njej je toženec navedel, da je bil C. C. tisti, ki je, po tem ko mu je toženec junija 2023 prodal sporno stanovanje, zamenjal ključavnico in izvršil sporna motilna ravnanja. Sodišče prve stopnje je dejstva torej ugotavljalo v okviru postavljene trditvene podlage.

16.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, (-) da je bila zamenjava ključavnice, ki jo je sicer opravil C. C., opravljena v korist toženca, (-) in da je toženec s tem, ko je kasneje od C. C. prevzel nazaj ključe zamenjane ključavnice, odobril z zamenjavo ključavnice spremenjeno posestno stanje, s čimer je podana toženčeva pasivna legitimacija v tem posestnem sporu.

C. C. je (spodnjo) ključavnico na vhodnih vratih namreč zamenjal po tem, ko je s tožencem kot kupcem sklenil dogovor o prodaji stanovanja. Zamenjava ključavnice torej predstavlja izpolnitev toženčeve pogodbene obveznosti, da prodano nepremičnino izroči v posest C. C. kot kupcu, zato je bila njena zamenjava brez dvoma v toženčevo korist. To je tožencu v zadostni meri pojasnilo že sodišče prve stopnje (prim. 25. in 27. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) in nasprotna pritožbena navedba ne drži. Po tem, ko je C. C. tožencu vrnil ključe zamenjane ključavnice, ker se kot kupec na podlagi sklenjenega dogovora o prodaji ni mogel vknjižiti v zemljiško knjigo (prim. 27. točko obrazložitve izpdobijanega sklepa), je toženec tako spremenjeno posestno stanje tudi odobril, kar prav tako vzpostavlja njegovo pasivno legitimacijo.

17.Ker se obe gornji ravnanji, ki predstavljata motenje posesti, nanašata na sklenjen dogovor o prodaji stanovanja, ju je treba glede na cilje sodnega varstva posesti presojati z vidika njunega končnega učinka. V zadevi je bistveno, da toženec pred menjavo ključavnice ni imel ključev, ki bi odklepali vhodna vrata spornega stanovanja. V trenutku, ko je toženec od C. C. sprejel nazaj ključe zamenjane ključavnice, zato ni mogoče govoriti toženčevi dobrovernosti ali celo o prekinitvi vzročne zveze motilnim ravnanjem in tožencem, kot to neutemeljeno zatrjuje pritožba. Posledično tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi iz obrazložitve (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) samo zato, ker ni bil toženec tisti, ki je fizično zamenjal ključavnico. Bistveno je samo to, da je s svojimi ravnanji, četudi jih ni storil sam osebno, motil tožničino posest. Izpodbijani sklep je v tem obrazložen (prim. 27. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) in ne drži pritožbena navedba, da ga v tem delu ni mogoče preizkusiti (procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

18.Glede na to, da toženec ni imel ključev, ki bi odklepali vhodna vrata spornega stanovanja, je že na prvi pogled neutemeljena njegova pritožbena navedba, da ni mogel vedeti, da je šlo pri tem, ko je C. C. ob realizaciji dogovora o prodaji stanovanja zamenjal ključavnico, za protipravno spremembo posestnega stanja. Pri presoji, ali je šlo za motenje posesti v smislu določb SPZ, je povsem nepomemben subjektivni odnos C. C. do menjave (spodnje) ključavnice oziroma njegovo (ne)zavedanje, ali s tem posega v posest tožnice. Za vzpostavitev toženčeve pasivne legitimacije je pomembno zgolj to, da je ravnanje C. C. po toženčevi volji spremenilo dotedanje posestno stanje in da je šlo za ravnanje v korist toženca oziroma da je toženec njegovo ravnanje kasneje s sprejemom ključev odobril.

19.Sodišče prve stopnje je moralo glede na postavljeni tožbeni zahtevek presoditi, ali je toženec z ugotovljenimi ravnanji motil tožničino posest. Izrek iz I. točke izreka je zato, čeprav toženec ni sam neposredno opravil (vseh) motilnih ravnanj, povsem pravilen, saj so bila opravljena v njegovo korist. Za presojo v tem sporu je popolnoma nepomembno, ali bi bila tožnica upravičena do sodnega varstva posesti tudi v razmerju do C. C., saj ni stranka te pravde. Pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, kdo je "povzročil motenje (ali kupec C. C. ali toženec)", je zato neutemeljena.

19.Tudi ne drži, da je sodišče prve stopnje z zaključkom, da tožencu ni uspelo dokazati, da ni bil prav on tisti, ki je namestil napis "B. B." na poštni nabiralnik, nanj prevalilo dokazovanje negativnega dejstva.

Pritožnik omenjeno pritožbeno navedbo opira na zaključek 28. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer sodišče prve stopnje res zapisalo to, kar izpostavlja pritožba, vendar je toženec ob tem prezrl, da je treba pri preizkusu, ali je sodišče pravilno porazdelilo (materialno in procesno) dokazno breme med obe stranki, upoštevati celotni kontekst razlogov sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje v tem delu izpodbijanega sklepa ukvarjalo s trditvijo toženca iz vloge, vložene na naroku dne 5. 7. 2024 (r. št. 19), da je vsa motilna zase in v svojem imenu izvršil C. C. Za te trditve skladno z določbama 7. člena in 212. člena ZPP procesno dokazno breme leži na tožencu. Sodišče prve stopnje je v tem delu izpodbijanega sklepa, kljub nerodnemu zapisu, po dokazni oceni izvedenih dokazov zaključilo, da toženec tega procesnega dokaznega bremena ni zmogel, pri tem pa se je oprlo ravno na izpoved toženca. Pravil o materialnem in procesnem dokaznem bremenu zato ni prekršilo.

20.Presoja, da za tožbo obstaja pravni in ekonomski interes, je povsem pravilna. Sodišče prve stopnje je ta zaključek pravilno oprlo na neizpodbijano ugotovitev, da je tožnica stanovanje pred motenjem uporabljala za začasne preselitve svojih najemnikov. Pritožbena navedba, da tožnica stanovanja več let ni uporabljala, predstavlja zgolj neobrazloženo izpodbijanje tega dejstva, saj toženec te svoje pritožbene navedbe ni z ničemer podkrepil. Pritožbene navedbe, da je toženec zemljiškoknjižni lastnik stanovanja in da tožnica za posest nima podlage, so glede na to, da se v posestnih sporih po določbi prvega odstavka 33. člena SPZ pravica do posesti ne upošteva, popolnoma nepomembne.

Končna odločitev o pritožbi

21.Ker v pritožbi navedeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu pritožbe ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

22.Toženec s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

23.Toženec mora tožnici povrniti njene potrebne stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP). Tožnica je upravičena do nagrade za sestavo odgovora na pritožbo v višini 274,50 EUR (375 točk in 22 % DDV po tar. št. 22/1 OT, pri čemer vrednost točke znaša 0,60 EUR), za sestavo poročila stranki v višini 36,60 (50 točk po tar. št. 43/3 OT in 22 % DDV) ter do povračila zneska 6,22 EUR za materialne stroške (11. člen OT), skupaj torej do 317,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do dne plačila.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33, 34, 35