Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožničina skupna pokojninska doba (z upoštevanjem dodane dobe) je na dan 31. 12. 2012 znašala 37 let, 10 mesecev in 18 dni. Tožnica bi morala na dan 31. 12. 2012 dopolniti starost 57 let in 4 mesece. V skladu z določbo 402. člena ZPIZ-1 se zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem, starostna meja, predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba. V primeru tožnice znaša povečana zavarovalna doba 3 mesece in 21 dni in se ji tako starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža za 3 mesece. Kljub znižanju starostne meje pa tožnica ne izpolnjuje zahtevanega starostnega pogoja (57 let in 4 mesece), saj je na dan 31. 12. 2012 dopolnila starost 57 let in 28 dni. Zato tožnica ne izpolnjuje pogojev po prvem odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 11. 10. 2013 in odločba št. ... z dne 26. 3. 2013 ter, da se tožnici prizna pravica do starostne pokojnine. Ugotovilo je, da je bila s strani tožene stranke pravilno upoštevana skupna pokojninska doba, vključno z dodano dobo na dan 31. 12. 2012 in da je tožena stranka skladno s 402. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1) pravilno znižala starostno mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in tako tožnica ne izpolnjuje pogojev za starostno pokojnino iz 36. člena ZPIZ-1. 2. Pritožuje se tožnica. V pritožbi navaja, da ni dobila pravice do starostne pokojnine, ker se ni upoštevala celotna delovna doba s povečanjem treh mesecev in 21 dni, ampak samo meseci kot predvideva zakon. Za izpolnitev pogojev do pridobitev pravice do starostne pokojnine sta ji tako zmanjkala dva dneva starosti. Meni, da to ni pravično, saj bi morala na podlagi obstoječih 21 delovnih dni dobe s povečanjem pridobiti dva dneva starosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji; v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke št. ... z dne 11. 10. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo območne enota A. št. ... z dne 26. 3. 2013. S slednjo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Odločba je bila izdana na podlagi ugotovitve, da ima tožnica do 25. 3. 2013 dopolnjenih 37 let, 9 mesecev in 23 dni skupne pokojninske dobe in je še v zavarovanju oziroma zaposlena in ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji; v nadaljevanju: ZPIZ-2). Z dokončno odločbo je toženka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine tudi po določbi 36. člena ZPIZ-1, saj tudi ob upoštevanju povečane zavarovalne dobe ne izpolnjuje pogoja starosti.
6. Iz dejanskega stanja, kakor je ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem na podlagi listovne dokumentacije, je razvidno, da je tožnica dne 3. 12. 2012 vložila zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine. Tožnica ima v Sloveniji obvezno pokojninsko zavarovanje in je bila zaposlena v obdobju od 7. 9. 1978 do 23. 11. 1979 (1 leto, 2 meseca in 17 dni) in od 1. 6. 1983 dalje ter je še vedno zaposlena. Zavarovalna doba iz naslova zaposlitve v Sloveniji na dan 31. 12. 2012 je znašala 30 let, 9 mesecev in 17 dni. Z odločbo toženke z dne 18. 7. 2005 je bil zavarovanki v zavarovalno dobo vštet čas skrbi za otroka v prvem letu starosti, od 22. 6. 1981 do 21. 6. 1982 v trajanju enega leta. Na podlagi odločbe toženke z dne 15. 3. 2013 in plačila prispevka se je tožnici v zavarovalno dobo štel čas zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva otroka od 24. 11. 1979 do 1. 3. 1980 v trajanju 3 mesecev in 8 dni. Tako ugotovljena slovenska zavarovalna doba na dan 31. 12. 2012 znaša 32 let in 25 dni. Tožnica je bila v obdobju od 4. 10. 1974 do 6. 9. 1978 in od 16. 6. 1980 do 1. 9. 1980 pokojninsko zavarovana pri bosansko hercegovskem nosilcu pokojninskega zavarovanja, ki je na obrazcu BIH/SI 25 z dne 19. 9. 2012 navedel, da znaša zavarovankina bosanska doba 4 leta, 5 mesecev in 11 dni, od tega znaša povečana zavarovalna doba (po stopnji 12/15) tri mesece in 21 dni. Tožničina skupna (slovenska in bosanska) zavarovalna doba na dan 31. 12. 2012 znašata skupno 36 let, 6 mesecev in 6 dni. Tožnici se kot dodana doba šteje obdobje prijave na Zavodu za zaposlovanje od 5. 12. 1980 do 21. 6. 1981 in od 22. 6. 1982 do 31. 5. 1983, torej obdobje enega leta, 5 mesecev in 26 dni, kar v skladu z določbo 193. člena ZPIZ-1 (izračunana dodana doba) znaša 1 leto, 4 mesece in 12 dni, tako da je tožničina skupna pokojninska doba (z upoštevanjem dodane dobe) na dan 31. 12. 2012 znašala 37 let, 10 mesecev in 18 dni, od tega znaša povečana zavarovalna doba 3 mesece in 21 dni. Tožnica je rojena 3. 12. 1955 in bi morala na dan 31. 12. 2012 dopolniti starost 57 let in 4 mesece.
7. V skladu z določbo 402. člena ZPIZ-1 se zavarovancem, ki se jim je do uveljavitve tega zakona zavarovalna doba štela s povečanjem starostna meja, predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zniža za toliko mesecev, za kolikor je bila povečana zavarovalna doba. V primeru tožnice znaša povečana zavarovalna doba 3 mesece in 21 dni in se ji tako starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža za 3 mesece. Z navedenim znižanjem pa tožnica ne izpolni zahtevanega starostnega pogoja, saj je na dan 31. 12. 2012 dopolnila starost 57 let in 28 dni in tako ne izpolnjuje pogoja po prvem odstavku 36. člena v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine.
8. Tožnici je do izpolnitve pogojev do pravice do starostne pokojnine zmanjkalo 2 dni starosti, kljub upoštevanju povečane zavarovalne dobe. Pri tem prvostopenjsko sodišče pravilno tolmači 402. člen ZPIZ-1, da se starostna meja zniža za toliko mesecev za kolikor je bila povečana zavarovalna doba in da se 21 dni povečane zavarovalne dobe ne upošteva, saj se starost znižuje le glede na dopolnjene mesece zavarovalne dobe s povečanjem, ne pa tudi na dopolnjene dneve zavarovalne dobe s povečanjem. Tako tudi po stališču pritožbenega sodišča 21 dni povečane zavarovalne dobe ne izpolnjuje pogojev, da bi se le-ti sorazmerno upoštevali pri tožnici in bi ta na ta račun pridobila dodatno 2 dneva, kar bi v dani situaciji pomenilo, da bi tožnica izpolnila pogoje iz prvega odstavka 36. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
9. Pritožbeno sodišče sprejema pravno razlogovanje prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe v točkah od 10 do 13, kjer prvostopenjsko sodišče pravilno kot materialno pravno podlago za rešitev v predmetni zadevi uporabi 36. člen v povezavi s 398. členom ZPIZ-1 ter tudi pravilno uporabi določbo 402. člena ZPIZ-1. Prvostopenjsko sodišče pravilno obrazloži tožnici, da so bili pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2013 drugačni kot v letu 2012 in da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 in naslednji; v nadaljevanju: ZPIZ-2) v 27. členu postavlja še strožje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ki jih tožnica ne izpolnjuje.
10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.