Up-39/93

4.12.1997

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Z. L. iz B. P., ZRJ, ki jo zastopa mag. A. R., odvetnik v M. S. na seji dne 4. decembra 1997

o d l o č i l o :

Ustavna pritožba Z. L. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1112/92-11 z dne 28.7.1993, odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 0011/3-XVII-199.873 z dne 5.3.1993 in odločbo Občinskega sekretariata za notranje zadeve Celje št. 20100- 559/92-7 z dne 10.2.1993 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica izpodbija prvostopno in drugostopno upravno odločbo ter sodbo v upravnem sporu - zaradi ugotovitvene odločbe, da ni državljanka Republike Slovenije. Zatrjuje kršitev 15. člena Splošne deklaracije človekovih pravic (v nadaljevanju: SDČP), po katerem nikomur ne sme biti samovoljno vzeto državljanstvo, ter kršitev 22., 23. in 25. člena Ustave.

2.Odločbo je izdal Občinski sekretariat za notranje zadeve Občine Celje 10.2.1993, Ministrstvo za notranje zadeve je pritožbo zavrnilo 5.3.1993, Vrhovno sodišče pa je tožbo v upravnem sporu zavrnilo 28.7.1993.

3.V zadevi je nesporno (to priznavajo vse tri odločbe), da je pritožnica pridobila državljanstvo SR Slovenije po rojstvu (6.6.1959 v C., mati S., oče Č.) - sporno pa je, ali ga je kasneje res izgubila. Izgubila naj bi ga ali s preselitvijo v Črno goro v tretjem letu starosti ali (najkasneje) s poroko s Črnogorcem 12.1.1983 v Črni gori, kjer sedaj tudi živi.

4.Prvostopna odločba zatrjuje, da je "pridobila državljanstvo SR Črne gore, kot je razvidno iz predloženega izpiska iz poročne matične knjige občine Bijelo Polje ..." in da je "po 17. členu Zakona o državljanstvu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 23/76) imenovani ex lege prenehalo državljanstvo SR Slovenije s pridobitvijo državljanstva SR Črne gore".

5.Drugostopna odločba ugotavlja, da je po 17. členu ZDrž državljanstvo SRS prenehalo s pridobitvijo državljanstva druge republike SFRJ in nadaljuje: "Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je Z. L. po naselitvi v Republiki Črni Gori pridobila državljanstvo te republike. Da bi preveril podatek iz izpiska iz poročne matične knjige, je stranki naložil dopolnitev vloge s potrdilom o državljanstvu. Ker vloga v postavljenem roku ni bila dopolnjena, je izdal odločbo na podlagi dejstev, s katerimi je razpolagal. Nedvomno je, da je Z. L. takratno državljanstvo SRS, ki ga je pridobila ob rojstvu, prenehalo s pridobitvijo državljanstva RČG. Datuma prenehanja sicer ni mogoče ugotoviti, saj stranka ni predložila zahtevanih dokumentov, dokazano pa je, da ob sklenitvi zakonske zveze leta 1983 ni bila več državljanka SRS."

6.V tožbi v upravnem sporu je pritožnica že zatrjevala kršitev ustavnih pravic in 15. člena SDČP. V sodbi so njene navedbe povzete takole: "Tožnica v tožbi meni, da tožena stranka povsem napačno razlaga določbo 17. člena zakona o državljanstvu SR Slovenije. Ta določba po njenem mnenju velja v primeru, če bi zaprosila za državljanstvo Republike Črne Gore. Tega pa ni storila. Bilo je tako, da je upravni organ v nasprotju z zakonom, ne pa bi priskrbel sporazum staršev, takoj po rojstvu poslal celotno dokumentacijo v Črno Goro in tako ni bila vpisana v knjigo državljanstva Republike Slovenije. Obstoj državljanstva, ki ga nekdo pridobi po rodu, pa ni odvisen od vpisa v državljansko knjigo, ampak od izpolnitve zakonskih pogojev. Te pogoje pa je izpolnila, saj tako prvostopna kot tudi izpodbijana odločba ugotavljata, da je imela državljanstvo Republike Slovenije. Na ta način bi državljanstvo izgubila zaradi nezakonitega in nepravilnega ravnanja upravnega organa, ki jo je dal vpisati v državljansko knjigo v napačni republiki. To pa ne spremeni dejstva, da je bila državljanka Slovenije. O tem tudi ni nikdar dobila nobene odločbe, zoper katero bi lahko vložila pravno sredstvo. Kakršenkoli izpisek pa ni mogoče enačiti z vročeno odločbo. Jasno pa je tudi, da do razpada Jugoslavije za pravna razmerja, vsaj pretežno, ni bilo relevantno državljanstvo posamezne republike, vsaj za navadne ljudi ne, ki se niso srečevali s kolizijo republiških zakonov.

Kolikor bi zaradi napačnega ravnanja upravnega organa izgubila državljanstvo Republike Slovenije, bi to pomenilo kršitev Splošne deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila sprejeta 10.12.1948 v OZN. Če bi slovensko državljanstvo izgubila zaradi nezakonitega ravnanja upravnega organa, ne da bi bila vročena odločba, zgolj sklicujoč se na morda kdaj izdan izpisek, bi bila to kršitev ustavne pravice državljana, da se varujejo njegove pravice pred sodiščem in drugimi državnimi organi in da ima možnost tudi sodnega postopka, v katerem je varovan pred nepravilnim ravnanjem upravnih organov. Državljan bi potemtakem izgubil državljanstvo, ki ga je imel, zaradi napačnega ravnanja upravnega uslužbenca, ne da bi kdaj prejel o izgubi državljanstva odločbo in mu bi bila s tem dana možnost pravnega sredstva. Dejansko to pravno sredstvo uveljavlja prav sedaj.

Kolikor bi šlo za pridobitev črnogorskega državljanstva na njeno prošnjo, kar pa seveda ni bil primer, bi prišlo do izbrisa slovenskega državljanstva v Celju. Dejstvo pa je, da jo v Celju v državljansko knjigo po njenem rojstvu niso vpisali, čeprav bi jo morali, ker je pridobila državljanstvo po rodu. Vpis v državljansko knjigo ni konstitutiven akt pridobitve državljanstva, ampak je to izpolnitev zakonskih pogojev.

Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

7.Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sicer z naslednjo obrazložitvijo:

Tožničinih tožbenih navedb ni mogoče upoštevati, saj citirani 17. člen navedenega zakona o državljanstvu SR Slovenije, ki je veljal do uveljavitve zakona o državljanstvu Republike Slovenije (25.6.1991), za prenehanje državljanstva SR Slovenije ni določal pogoja, da je državljan SR Slovenije sprejet v državljanstvo druge republike z odločbo, ampak je zadostovala pridobitev državljanstva druge republike nekdanje SFR Jugoslavije ne glede na način te pridobitve (na prošnjo stranke ali s poroko stranke z državljanom druge republike ali na kak drug način po predpisu druge republike).

Iz podatkov in listin v upravnih spisih (citirani izpisek iz poročne matične knjige v Bijelem Polju v Črni Gori z dne 16.6.1989) namreč izhaja, da naj bi tožnica pridobila državljanstvo druge republike nekdanje SFR Jugoslavije (SR Črne Gore), da pa v upravnem postopku, kljub pozivu prvostopnega organa (16.11.1992), tega ni izpodbijala s predložitvijo listine oziroma dokazila, s katerim bi dokazala nasprotno.

8.Vrhovno sodišče na navedbe v ustavni pritožbi ni odgovorilo.

B.

9.Pri odločanju o ustavni pritožbi je bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali so bile z izpodbijanimi akti pritožnici kršene kakšne njene pravice, katerih kršitev se lahko uveljavlja z ustavno pritožbo.

10.Za tako kršitev v tem primeru (kjer ni pomislekov o ustavnosti zakonske ureditve izgube državljanstva, ampak le o uporabi te zakonske ureditve) očitno ne bi moglo iti, če je bila upravna (in sodno potrjena) odločitev zakonita. Prvi pogoj za sprejem ustavne pritožbe je bila torej ugotovitev senata, da je bila zakonitost izpodbijane odločitve vsaj sporna (kar naj bi se dokončno ugotovilo kasneje).

11.Zakonitost izpodbijane odločitve je bila v času sprejetja ustavne pritožbe v obravnavo še sporna. Ker za izgubo slovenskega državljanstva po 17. členu ZDrž res ni nujna izrecna odločba o tem, ampak zadošča pridobitev črnogorskega državljanstva na kakršenkoli način (kot to piše v sodbi VS), pa je gotovo, da mora biti potem vsaj črnogorsko državljanstvo res pridobljeno in to na enega od zakonito možnih načinov. Sodba VS o tem pravi: "na prošnjo stranke ali s poroko stranke z državljanom druge republike ali na kak drug način po predpisu druge republike".

12.Če bi držale navedbe v ustavni pritožbi, da pritožnica nikoli ni zahtevala sprejema v črnogorsko državljanstvo in da zato tudi ni mogla dobiti potrdila o državljanstvu te republike, ker ga v resnici nima, potem bi bila izpodbijana odločitev verjetno nezakonita. Člen 8 črnogorskega zakona o državljanstvu iz leta 1975 je namreč določal:

U državljanstvo SR CG primiće se državljanin druge socijalističke republike koji je navršio 18 godina života i ima prebivalište na teritoriji SR CG, ako on to zahtijeva.

Državljanin druge republike koji je zaključio brak sa državljaninom SR CG primiće se u državljanstvo SR CG ako on to zahtijeva iako nijesu ispunjeni uslovi iz stava 1. ovog člana.

13.Sodba VS se je sicer poleg gornjega argumenta (pridobitev drugega republiškega državljanstva "na način po predpisu druge republike") sklicevala še na en argument in sicer na dejstvo, da je v izpisku iz poročne matične knjige navedeno pritožničino črnogorsko državljanstvo, da pa pritožnica v upravnem postopku kljub pozivu prvostopnega organa "tega ni izpodbijala s predložitvijo listine oziroma dokazila, s katerim bi dokazala nasprotno". V primeru, da pritožnica v resnici ne bi imela črnogorskega državljanstva, čeprav (negativnega) potrdila o tem res ni dostavila, bi pravzaprav šele z izpodbijano odločbo izgubila slovensko državljanstvo, ki ga je pridobila z rojstvom, in bi postala oseba brez državljanstva. Tak odvzem bi bil očitno nezakonit. Ali se je to res zgodilo ali ne, je bilo možno ugotoviti samo s pomočjo uradnih podatkov črnogorskih oblasti.

14.Pritožnica je bila zato pozvana, naj predloži ustrezno potrdilo pristojnega črnogorskega organa - bodisi o vpisu bodisi o tem, da ni vpisana v državljansko knjigo. Na ta poziv je njen odvetnik poslal potrdilo (uvjerenje) o državljanstvu Republike Črne gore in Zvezne republike Jugoslavije, ki ga je izdala občina Bijelo Polje dne 4.1.1996, in v spremnem dopisu dodal naslednje: "Potrdila o času vpisa pa niso hoteli izdati, češ da o tem potrdil ne izdajajo in da je ves čas vpisana v to državljansko knjigo. Pred tem je že večkrat poskušala dobiti potrdilo, vendar ga doslej ni dobila."

15.Nadaljnje ugotavljanje datuma vpisa v državljansko knjigo Črne gore ni potrebno. Za rešitev te ustavne pritožbe zadošča ugotovitev, da pritožnica nesporno je državljanka Črne gore oziroma Zvezne republike Jugoslavije in da je v primeru zakonite pridobitve to državljanstvo pridobila verjetno s sklenitvijo zakonske zveze. Če pridobitev tega državljanstva ni bila zakonita, ima pritožnica možnost to izpodbijati, vendar ne navaja, da bi bila to storila ali da ima to namen storiti. Pri tem bi se lahko opirala tudi na podatek, naveden v dostavljenem potrdilu o državljanstvu, da je vpisana v državljanski knjigi matičnega področja Rasovo na strani 302 pod zaporedno številko 7086, iz česar je verjetno možno ugotoviti tudi čas vpisa.

16.Pri presoji ustavne pritožbe je treba torej izhajati iz tega, da je - sicer še neugotovljenega dne - pridobila državljanstvo Črne gore in s tem izgubila slovensko državljanstvo. Dokler pritožnica ne dokaže, da se je to zgodilo šele po 10.2.1993 (datum izdaje izpodbijane odločbe Občinskega sekretariata za notranje zadeve Občine Celje), je treba šteti, da je bilo črnogorsko državljanstvo najverjetneje pridobljeno s sklenitvijo zakonske zveze, torej leta 1983. Glede na to je bilo treba šteti izpodbijane odločbe za zakonite, ustavno pritožbo pa zavrniti, saj z zakonito odločbo na podlagi zakonske ureditve, katere ustavnost ni bila izpodbijana niti je ni ugotovilo Ustavno sodišče samo, ustavne pravice pritožnice niso mogle biti kršene.

C.

17.To odločbo je Ustavno sodišče sprejelo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm