Jedro

Ker je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da mu je s prvim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse, odmerilo prenizko sodno takso, dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžnikov ugovor šteje za umaknjenega.

Zoper takšen sklep se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da ni njegova krivda, če je sodišče prve stopnje napačno odmerilo višino takse in se zato ugovor ne more šteti za umaknjenega. Dodaja, da ni bil obveščen o premalo plačani taksi, ker ima poštni predal na pošti v Vojniku in ni podpisal, niti dobil obvestila o premalo plačani taksi. Tudi če bi obvestilo dobil, ne bi mogel plačati sodne takse, saj je brezposeln in se preživlja s 130 EUR mesečno, ki jih dobi na CSD, prijavljen pa je tudi na Zavodu za zaposlovanje, kjer mu trenutno ne morejo najti službe zaradi zdravstvenih težav.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse ob vložitvi ugovora zoper sklep prvostopenjskega sodišča z dne 14. 11. 2012, dolžnika najprej z dne 30. 11. 2012 izdanim plačilnim nalogom za plačilo sodne takse pozvalo, da naj plača sodno takso v višini 12,00 EUR po tar. št. 4022 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1). To sodno takso je dolžnik tudi pravočasno plačal, naknadno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sodno takso odmerilo napačno, saj bi jo moralo odmeriti po tar. št. 4021 Taksne tarife ZST-1 v višini 40,00 EUR. Zato je dolžniku dne 10. 1. 2013 izdalo „dopolnilni“ plačilni nalog, da plača še 28,00 EUR takse in ga opozorilo na posledice neplačila, vendar dolžnik v postavljenem roku sodne takse ni plačal, niti ni plačilnemu nalogu ugovarjal, prav tako pa niso izpolnjeni pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, saj dolžnik takšnega predloga sploh ni podal. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi četrtega odstavka 34. člena ZST-1 utemeljeno štelo, da sodna taksa ni plačana in je postopalo pravilno, ko je štelo dolžnikov ugovor za umaknjenega. Takšna posledica namreč izhaja iz 29. b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki v povezavi z drugim odstavkom istega člena določa, da se v primeru, če v roku iz osmih dni od vročitve naloga za plačilo sodne takse, sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena.

Vsekakor ni mogoče pripisati odgovornosti dolžniku, da je sodišče prve stopnje prvič napačno odmerilo višino takse, vendar ker je to napako sodišče prve stopnje saniralo tako, da je dolžniku poslalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse, s katerim ga je pozvalo k doplačilu premalo plačane sodne takse, je dolžniku mogoče povsem utemeljeno očitati, da bi moral ravnati v skladu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse z dne 10. 1. 2013 in doplačati še 28,00 EUR sodne takse, saj je tudi bil opozorjen na posledice. Ker tako ni ravnal, se ugovor vsekakor šteje za umaknjenega. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bil obveščen o premalo plačani taksi, ker ima poštni predal na pošti v Vojniku in ni podpisal, niti dobil obvestila o premalo plačani taksi, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz vročilnice, ki je pripeta k list. št. 97 spisa in izkazuje vročitev plačilnega naloga z dne 10. 1. 2013 dolžniku, izhaja, da je ta plačilni nalog dolžniku bil osebno vročen 11. 1. 2013, zato so takšne pritožbene navedbe v nasprotju s spisovnim gradivom. Nadaljnje pritožbene navedbe, v katerih dolžnik pojasnjuje, da zaradi svojih premoženjskih razmer sodne takse ne bi zmogel plačati, pa so neupoštevne, ker se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijanega sklepa in bi jih lahko sodišče upoštevalo le v okviru odločanja o prošnji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, ki pa ga dolžnik ni vložil. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 355. členu ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni zasledilo tistih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ali zmotne uporabe materialnega prava.