Jedro

Posredno sklepanje ne more biti podlaga za zanesljivo ugotovitev o vrsti izdelanega načrta, ampak pomeni le določeno stopnjo verjetnosti, da tožnik dejansko ni izdelal načrta s področja gradbenih konstrukcij oz. drugega gradbenega načrta. Tudi sklicevanje na določbo Družbenega dogovora prav tako ni dokaz, da je tožnik dejansko izdelal načrt regulacije vodotoka z vidika zahtev načrta s področja gozdarstva ne pa kot načrta gradbene konstrukcije. Odgovor na vprašanje, v katero kategorijo spada načrt, ni stvar izdelovalca načrta, ampak njegove vsebine.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inženirske zbornice Slovenije št. 153/9828/09/ES-RG z dne 18. 11. 2009 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo zahtevo za prepis v matično sekcijo gradbenih inženirjev in s tem pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke s pooblastilom za odgovornega projektanta. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil vlogo za spremembo vpisa v imeniku Inženirske zbornice Slovenije (IZS), in sicer za prepis iz matične sekcije inženirjev tehnologov in drugih inženirjev v matično sekcijo gradbenih inženirjev. Ker je bil tožnik ob uveljavitvi Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) že vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, je bilo treba v skladu z določbo 228. člena ZGO-1 ugotoviti, v zvezi s katero vrsto načrtov je opravil posebni del strokovnega izpita. Nadalje navaja, da je za razjasnitev, iz katerega področja je posameznik opravil posebni del strokovnega izpita, pomembno, kaj je posameznik po stroki in kakšno prakso si je pridobival v času pred strokovnim izpitom. V skladu z Družbenim dogovorom o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov (v nadaljevanju Družbeni dogovor) so namreč kandidati opravili pisni del izpita s področja, ki je čim bolj ustrezal stroki in praksi, v kateri je kandidat delal. Na podlagi tožnikove izjave ugotavlja, da je na pisnem delu strokovnega izpita opravil nalogo regulacije vodotoka, v okviru katere je izdelal načrt ureditve vodotoka, dimenzioniranje pretočnega profila, in da je bil pred opravljanjem strokovnega izpita zaposlen v organizacijski enoti projektiva na delovnem mestu pomožni projektant in gradbeni vodja zahtevnejših gradbišč. Opravljal je dela in naloge s področja geodezije, posnetkov terena, preračunavanja višin kartiranja, pri operativi pa vse faze od zakoličb do vodenja gradbenega dnevnika. Ima pridobljeno izobrazbo univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva. Ker lahko regulacijo vodotoka opravljajo tako pooblaščeni inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov kot tudi pooblaščeni inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov s področja gozdarstva, ker lahko delo projektanta in gradbenega vodje zahtevnejših gradbišče opravljajo vsi pooblaščeni inženirji ne glede na vrsto pooblastila, ker lahko vodijo gradbeni dnevnik vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz 77. člena ZGO-1, in ker lahko dela na področju geodezije, posnetkov terena itd. opravljajo samo odgovorni geodeti, organ meni, da iz zapisnika zaslišanja, opravljenega 15. 10. 2008, ne izhaja, da bi tožnik opravil strokovni izpit s področja izdelovanja načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov, ampak da vse navedeno spada v področje dela pooblaščenega inženirja s pooblastilom za izdelovanje načrtov s področja gozdarstva. V nadaljevanju organ navaja še nekatere druge okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da ima tožnik opravljen strokovni izpit za gozdarsko stroko, med drugim, da je bil imenovan za člana izpitne komisije za gozdarsko stroko, da se je leta 1998 na podlagi lastne zahteve vpisal v imenik IZS v matično sekcijo inženirjev tehnologov in drugih inženirjev na podlagi strokovnega izpita iz gozdarske stroke, da ima od tega leta pooblastilo za odgovorno projektiranje drugih tehnoloških načrtov s področja gozdarstva in da vse do 6. 4. 2008 ni nikoli trdil, da ima opravljen strokovni izpit iz gradbene stroke. Tako tožnik iste reference enkrat uporablja za izkazovanje delovnih izkušenj na področju gozdarstva (pri prijavi za imenovanje za člana izpitne komisije za revidiranje s področja gozdarstva), drugič pa za izkazovanje delovnih izkušenj na področju gradbene stroke. Zato meni, da tožnik na podlagi 228. člena ZGO-1 izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po ZGO-1 za izdelovanje načrtov s področja gozdarstva, v zvezi s katerimi je opravil posebni del izpita, zaradi česar se ne more prepisati iz obstoječe matične sekcije v matično sekcijo gradbenih inženirjev.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. V razlogih poudarja, da je strokovni izpit, v okviru katerega je tožnik 21. 5. 1984 izdelal nalogo, na podlagi 16. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO) in 18. člena Družbenega dogovora obsegal izdelavo določene naloge, ki čim bolj ustreza stroki in praksi, v kateri je bil kandidat na delu (11. člen). Tožnik je po stroki univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, v času opravljanja izpita pa je po lastnih navedbah začel v podjetju za urejanje hudournikov kot operativec. Tudi njegove druge kasnejše aktivnosti, na katere se sklicuje prvostopenjski organ, kažejo, da gre pri tožniku prvenstveno za stroko s področja gozdarstva in ne gradbeništva. Zato tudi pritožbeni organ meni, da ne izpolnjuje pogoja, ki se nanaša na tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerim je opravil posebni del strokovnega izpita.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da načrt „delne regulacije hudournika R. pod spodnjo postajo žičnice K.“, ki ga je dobil kot pisno nalogo na posebnem delu strokovnega izpita po ZGO, spada med načrte gradbenih konstrukcij, saj se hidrotehnika predava kot hidrotehnična smer študija gradbeništva. Poudarja, da so strokovni izpit po ZGO razen gradbenikov delali samo tisti posamezniki, ki so ga rabili, ker so se ukvarjali s projektiranjem in gradnjo v smislu določb navedenega zakona, poleg tega pa so obstajali tudi poklicni strokovni izpiti, ki so jih imele vse stroke - sam je tak poklicni, „gozdarski“ strokovni izpit, opravljal v letu 1981 pred komisijo, sestavljeno iz gozdarskih inženirjev. Sprašuje, zakaj se v zadevi enostavno ne preverijo podatki o opravljenih strokovnih izpitih, ki obstajajo v arhivih in v vpisnih knjigah, s katerimi po njegovem razpolaga IZS glede na to, da je prevzela koncesijo opravljanja in vodenja strokovnih izpitov. Glede na navedbo v izpodbijani odločbi, da regulacijo vodotoka opravljajo inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov kot tudi inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov s področja gozdarstva, sprašuje, ali to pomeni, da je isti načrt, ko ga dela gradbeni inženir, načrt gradbenih konstrukcij, če pa ga dela gozdarski inženir pa spada v kategorijo tehnoloških načrtov. V navedenem smislu je napačna tudi vsa argumentacija, ki izhaja iz njegovih sedanjih obveznosti in nalog pri IZS. Dejstvo, da se ni odpovedal stroki, ne pomeni, da ni opravljal pisnega dela strokovnega izpita po ZGO iz nizkih gradenj oz. da je izdelal nalogo, ki spada v načrtovanje gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov. Poudarja, da se je v letu 1998 v matično sekcijo tehnologov vpisal na podlagi stroke in ne vrste strokovnega izpita, saj o njej ni bil nikoli vprašan. Meni, da izpodbijana odločba zaradi napačno ugotovljenih dejstev ne sledi sodbi tega sodišča opr. št. I U 347/2009-8 z dne 17. 9. 2009 in na koncu poudarja, da v odločbi ni ugotovljeno, kakšno pisno nalogo je opravil na strokovnem izpitu, ampak so izvedeni le posredni sklepi na podlagi predpostavk in splošno znanih dejstev. Predlaga, da sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo opr. št. I U 347/2009-8 z dne 17. 9. 2009 ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo prejšnjo zavrnilno odločbo istega organa z dne 16. 4. 2008. V sodbi je toženki naložilo, da tožnikovo vlogo za spremembo vpisa v imenik pooblaščenih inženirjev presodi z vidika prehodnih določb ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), in sicer 1. odstavka 228. člena ZGO-1, ki ureja pogoje za opravljanje projektantskih storitev na podlagi pred ZGO-1 doseženih kvalifikacij oz. statusov, in ugotovi, v zvezi s katero vrsto načrtov je tožnik opravil posebni del strokovnega izpita. V zadevi namreč ni bilo sporno, da je tožnik pridobil naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja gozdarstva, da je 21. 5. 1984 opravil strokovni izpit po določbah ZGO in da je bil pred uveljavitvijo ZGO-1 že vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev.

Po določbi 1. odstavka 228. člena ZGO-1 se tako šteje, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev, izpolnjujejo pogoje za odgovornega projektanta po tem zakonu za tisto vrsto načrtov, v zvezi s katerimi so opravili posebni del strokovnega izpita. V 2. odstavku 36. člena ZGO-1 so med vrstami načrtov našteti tudi načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti ter tehnološki načrti.

Navedena določba je po mnenju sodišča jasna - kot edini pogoj za nadaljevanje dela kot odgovornega projektanta za določeno vrsto načrtov določa, da je oseba, ki je bila pred ZGO-1 vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev, v zvezi s to vrsto načrtov opravila posebni del strokovnega izpita. To za obravnavani primer pomeni, da če je tožnik, čeprav univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva (in ne gradbeni inženir), pri posebnem delu strokovnega izpita izdelal načrt gradbenih konstrukcij oz. drug gradbeni načrt, potem izpolnjuje pogoje za odgovornega projektanta po ZGO-1 za izdelavo te vrste načrtov.

V konkretnem primeru je moral torej organ v skladu z napotili sodišča iz prejšnje sodbe ugotoviti, ali je tožnik v okviru svojega strokovnega izpita v letu 1984, ki ga je opravljal po določbah ZGO, izdelal načrt gradbenih konstrukcij, kar bi mu dalo pooblastilo za odgovornega projektanta za to vrsto načrtov. Ali drugače: odgovoriti je moral na vprašanje, ali je imel načrt regulacije vodotoka, ki ga je tožnik izdelal v okviru posebnega dela strokovnega izpita, značilnosti (vsebino) načrta gradbenih konstrukcij oz. drugih gradbenih načrtov ali ne. V zvezi s tem organ v obrazložitvi ugotavlja le, da lahko regulacijo vodotoka opravljajo tako pooblaščeni inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načrtov kot tudi pooblaščeni inženirji s pooblastilom za izdelovanje načrtov s področja gozdarstva, nato pa na podlagi drugih okoliščin, ki jih navaja v obrazložitvi, posredno sklepa, da ni šlo za načrt gradbenih konstrukcij, ne da bi ugotavljal njegove dejanske značilnosti.

Po mnenju sodišča posredno sklepanje ne more biti podlaga za zanesljivo ugotovitev o vrsti izdelanega načrta, ampak pomeni le določeno stopnjo verjetnosti, da tožnik dejansko ni izdelal načrta s področja gradbenih konstrukcij oz. drugega gradbenega načrta. Organ se med drugim sklicuje tudi na določbo Družbenega dogovora (Uradni list SRS, št. 27/76), kar pa prav tako ni dokaz, da je tožnik dejansko izdelal načrt regulacije vodotoka z vidika zahtev načrta s področja gozdarstva ne pa kot načrta gradbene konstrukcije. Tudi to, ali in v kolikšni meri je bila pri opravljanju izpita upoštevana določba, da naj bi bil pisni del izpita s področja, ki je čim bolj ustrezal stroki in praksi, v kateri je kandidat delal, je namreč mogoče ugotoviti le na podlagi izdelanega načrta.

Glede na navedeno je dejansko stanje v zadevi še vedno ugotovljeno nepopolno, saj organ ni ugotavljal vsebine oz. tehničnih lastnosti na izpitu izdelanega načrta. Kot je navedel tudi pritožbeni organ, odgovor na vprašanje, v katero kategorijo spada načrt, ni stvar izdelovalca načrta, ampak njegove vsebine. Pri tem se sodišče strinja s tožnikom, da je v ta namen treba preveriti, ali se v arhivih nahaja njegova naloga oz. načrt regulacije vodotoka, jo pridobiti in na njeni podlagi ugotoviti, za katero vrsto načrta gre, o njegovi vsebini pa podrobneje zaslišati tudi tožnika.

Ali je tožnik na podlagi istega strokovnega izpita, opravljenega po določbah ZGO, uveljavljal in dobil še kakšna druga upravičenja (npr. članstvo v izpitni komisiji za strokovne izpite gozdarskih inženirjev) ter presoja njihove utemeljenosti, ni stvar tega postopka.

Ker je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo (2. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponovni postopek (3. odstavek istega člena). V njem bo moral organ ugotoviti in v obrazložitvi navesti značilnosti oz. vsebino načrta, ki ga je tožnik izdelal v okviru posebnega dela strokovnega izpita, in na tej podlagi opredeliti, za kakšno vrsto načrta je šlo.

Sodišče je odločitev sprejelo na seji, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt, saj organ sploh ni ugotavljal okoliščin konkretno izdelanega načrta, na podlagi katerih bi lahko definiral njegovo vrsto (1. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).