Jedro

Vloga za odobritev pravnega posla se mora podati v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe. Prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči je hkrati tudi rok za sklenitev pravnega posla, odobritev katerega se zahteva, saj je pogoj za odobritev pravnega posla prav "sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba vlogi "priložiti"(zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZKZ). Tožnik bi moral, v kolikor je kljub zatrjevani toženčevi pasivnosti z njim želel skleniti pravni posel, v istem roku, torej v roku 60 dni od poteka roka za sprejem ponudbe, vložiti tožbo na sklenitev pravnega posla take vsebine. Le v tem prekluzivnem roku bi lahko tožnik s pomočjo sodišča uspešno uveljavljal pravico do sklenitve prodajne pogodbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo kot prepozno zavrglo.

Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnik s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da 22. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, zahteva le, da se v roku 60 dni poda vloga za odobritev pravnega posla, ne pa tudi, da mora biti v tem roku vložena tožba, sicer gre za izgubo pravice vložiti tako tožbo. Res je sicer, da mora biti vlogi za odobritev pravnega posla priložena pogodba, vendar če ni, gre za nepopolno vlogo v upravnem postopku. Tožnik je ravnal v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ, saj je podal vlogo za odobritev pravnega posla, po pozivu za dopolnitev te vloge pa je prejel tudi sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne rešitve te pravde. Po prepričanju pritožnika 22. člen ZKZ ne določa materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ki ga sodišče prve stopnje upošteva po uradni dolžnosti in ima za posledico zavrženje tožbe. Ker je zaradi nasprotnega stališča sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, tožnik prvostopni odločitvi smiselno očita zagrešitev pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in posledično tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Toženec na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu na pravilno in dovolj popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi smiselno uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

V obravnavani zadevi je tožnik zoper toženca vložil tožbo, s katero je od njega zahteval sklenitev prodajne pogodbe za prodajo v tožbi natančno določenega kmetijskega zemljišča, glede katerega je dal toženec v skladu z 20. členom ZKZ na Upravni enoti ... ponudbo za prodajo, ki jo je tožnik v zakonitem roku tudi sprejel. Ker pa se je toženec kljub tožnikovemu pravočasnemu in oblikovno pravilnemu sprejemu ponudbe (kar med pravdnima strankama niti ni bilo sporno) sklenitvi prodajne pogodbe s tožnikom upiral, je tožnik sklenitev prodajne pogodbe (oz. njeno nadomestitev s sodbo) poskušal doseči z obravnavano tožbo.

ZKZ v III. poglavju (členi 17 do 25) natančno določa postopek in način prometa s kmetijskimi zemljišči, kamor se v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZKZ šteje pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med živimi, torej tudi prodaja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti, na območju katere to kmetijsko zemljišče leži. V skladu s četrtim odstavkom istega člena je rok za sprejem ponudbe 30 dni od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski upravne enote. Ob tem pa 21. člen ZKZ natančno določa način sprejema ponudbe (pisna izjava o sprejemu ponudbe, ki se pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali vloži neposredno na upravni enoti), glede katerega med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je bil v obravnavani zadevi spoštovan (v pritožbi negrajani zaključek sodišča prve stopnje v drugem odstavku na strani 2 obrazložitve). Ker mora v skladu s prvim odstavkom 19. člena ZKZ pravni posel, s katerim se opravlja promet s kmetijskimi zemljišči, praviloma odobriti upravna enota, mora v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZKZ fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del, podati vlogo za odobritev pravnega posla. Ta vloga je vezana na rok, saj jo je potrebno vložiti najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ. Vlogi za odobritev pravnega posla je treba priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Navedeno zakonsko določilo sicer res izrecno ne določa roka, v katerem bi bilo potrebno skleniti pravni posel za promet s kmetijskimi zemljišči. Ker pa se mora vloga za odobritev pravnega posla podati v 60 dneh po poteku roka za sprejem ponudbe, je logično povsem sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je prekluzivni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči hkrati tudi rok za sklenitev pravnega posla, odobritev katerega se zahteva, saj je pogoj za odobritev pravnega posla prav "sklenjena pogodba o pravnem poslu, ki jo je treba vlogi priložiti" (zadnji stavek prvega odstavka 22. člena ZKZ). Nepravilno je stališče pritožbe, da je potrebno v 60-dnevnem roku od poteka roka za sprejem ponudbe podati le vlogo za odobritev pravnega posla, ki je v primeru, da pravni posel sploh ni bil sklenjen, pač nepopolna, ker ji sklenjena pogodba o pravnem poslu ni priložena. ZKZ določa stroge in dokaj kratke roke za posamezna pravna dejanja v postopku prodaje kmetijskih zemljišč. Taka pravila pa bi po prepričanju sodišča druge stopnje obšla interpretacija, za katero se v svoji pritožbi zavzema tožnik, če bi bil namreč v primeru nesklenitve pogodbe o pravnem poslu rok za vložitev tožbe na sklenitev le-te odvisen izključno od diskrecije upravnega organa, v kolikšnem roku bo stranki, ki je v 60-dnevnem roku podala vlogo za odobritev pravnega posla, naloženo, da svojo vlogo dopolni s predložitvijo sklenjene pogodbo o pravnem poslu (oz. tožbe, na podlagi katere naj se ta pogodba nadomesti s sodbo). Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik, v kolikor je kljub zatrjevani toženčevi pasivnosti z njim želel skleniti ta pravni posel, v istem roku, torej v roku 60 dni od poteka roka za sprejem ponudbe (v obravnavani zadevi torej od 7.1.2008 do 6.3.2008) vložiti tožbo na sklenitev pravnega posla take vsebine. Le v tem prekluzivnem roku bi namreč lahko tožnik s pomočjo sodišča uspešno uveljavljal pravico do sklenitve prodajne pogodbe za nakup ponujenega kmetijskega zemljišča. Sodišče druge stopnje dodaja, da upoštevaje vsebino 22. člena ZKZ ni nobenih tehtnih razlogov za interpretacijo, za katero se v svoji pritožbi zavzema tožnik. Če mora namreč v 60-dnevnem roku potencialni kupec kmetijskega zemljišča (sprejemnik ponudbe) podati vlogo za odobritev pravnega posla, mora v tem roku od prodajalca zahtevati sklenitev pravnega posla. V navedenem roku se tako sprejemnik ponudbe seznani, ali je prodajalec z njim še pripravljen skleniti pravni posel v skladu z njegovo ponudbo. Če ni, lahko (in tudi mora) sprejemnik ponudbe v enakem roku sodno uveljavlja svojo pravico do sklenitve take pogodbe. Nobenega razloga ni, da bi bil ta rok drugačen, daljši oz. nedoločen in odvisen zgolj od po upravnem organu določenega roka za dopolnitev vloge za odobritev pravnega posla.

Ker je tožnik svojo tožbo sicer vložil v 60-dnevnem roku iz prvega odstavka 22. člena ZKZ, vendar na krajevno nepristojno sodišče, k pristojnemu sodišču pa je prispela po poteku tega roka (kot je v obrazložitvi svojega sklepa na straneh 2 in 3 izčrpno pojasnilo sodišče prve stopnje, tega pa tožnik v svoji pritožbi niti ne graja), je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZKZ tožnikovo tožbo kot prepozno zavrglo.

Vse navedeno je narekovalo zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev prvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil (163. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena istega zakona).