Jedro

Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka, pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti. Družinski zakonik pojma ogroženosti ne definira natanko; gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ogroženost presojalo predvsem z vidika, ali je trenutno poskrbljeno, da mladoletna A. A. ne pride v stik z B. B. in kakšno je bivalno okolje, kjer trenutno prebiva. Spregledalo pa je možno ogroženost iz naslova psihične stiske, v kateri se je verjetno znašla mladoletna A. A.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 15. 11. 2023, s katerim je predlagatelj predlagal, da se mladoletna A. A. začasno zaupa v varstvo in vzgojo njemu, stiki med mladoletno A. A. in nasprotno udeleženko pa začasno določijo tako, da potekajo vsak drugi vikend od petka po koncu vrtca oziroma šole do ponedeljka, ko jo pripelje v šolo. Med tednom naj stiki potekajo po sporazumnem dogovoru med udeležencema postopka, stiki pa se izvajajo na naslovu babice mladoletne A. A. Predlagal je tudi izrek denarne kazni v višini 500,00 EUR za primer kršitve začasne odredbe.

Povzetek pritožbenih navedb

2.Predlagatelj je vložil pritožbo iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpostavlja, da je bila B. B., ki je mož nasprotne udeleženke, s strani PU X. zaradi suma storitve kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, izdana odredba o prepovedi približanja mladoletni A. A. na razdaljo 200 metrov. Navedeni ukrep je bil s sklepom Okrožnega sodišča v ... podaljšan in je trajal do vključno 24. 9. 2023. Sodišče prve stopnje je na podlagi predloga centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) v zadevi V N 000/2023 izdalo sklep o izreku ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). B. B. je za obdobje šestih mesecev prepovedalo vstopiti v stanovanje, v katerem živi mladoletna A. A., izdalo je prepoved približanja in zadrževanja v bližini osnovne šole in prepovedalo navezovanje stikov ter vzpostavljanje kakršnegakoli srečanja z mladoletno A. A. V omenjenem postopku je s stopnjo verjetnosti zaključilo, da je bila mladoletna A. A. najmanj v obdobju zadnjih šestih mesecev večkrat žrtev spolnega nasilja, ki ga je nad njo izvajal B. B. Navaja, da je nasprotna udeleženka do okoliščin popolnoma nekritična in se je z deklico nemudoma po izteku ukrepa prepovedi približanja vrnila nazaj na naslov, kjer živi z možem. Sodišče prve stopnje je samo s sabo v nasprotju, navaja namreč, da ravnanje matere, ko se je vrnila v bližino osebe, zoper katero teče kazenski postopek, ne izkazuje skrbnosti, ki bi jo glede na zgoraj navedeno situacijo od matere lahko pričakovali. Po drugi strani pa takšna ravnanja matere sodišče prve stopnje ne šteje za ogrožajoča do te mere, da bi bil otrok pri materi ogrožen. Izhaja iz napačnega stališča, da je otrokova korist varovana na način, da je otrok nameščen k tretji osebi (babici) in ne k drugemu staršu, to je predlagatelju, ki je primeren za izvajanje varstva in vzgoje. Predlagateljevo okolje mladoletni A. A. predstavlja dom. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju CSD, ki je ocenilo nizko ogroženost deklice. Le to CSD zmotno bolj povezuje s celotno situacijo in s prilagajanjem na spremenjene razmere (prepoved stikov z očimom, selitev), ne pa z B. B. očitanimi dejanji. CSD se ni ukvarjal z bistvenim vprašanjem, ali je torej otrok v varstvu in vzgoji pri materi trenutno ogrožen. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom v ničemer ne obrazloži, zakaj materi ponovno zaupa. Zgolj obrazložitev sodišča prve stopnje, da je mati ponovno pokazala, da bo sodne odločitve spoštovala in ustrezno poskrbela za varnost svoje hčerke, še ne pomenijo nobenega zagotovila, da mati svoje zaveze ne bo ponovno prekršila. Obrazložitev sklepa je zato protispisna. Sodišče je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3.Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je v zaključku obrazložitve zavrnitve predloga za izdajo začasne odredbe navedlo, da zlasti ob upoštevanju ocene ogroženosti in mnenja CSD z dne 23. 11. 2023 ter restriktivnega pristopa pri izdajanju začasnih odredb (še posebej, kadar gre za začasno zaupanje v varstvo in vzgojo), s stopnjo verjetnosti zaključuje, da v tem trenutku, kljub resnosti podanih okoliščin in teku kazenskega postopka zoper B. B., mladoletna A. A. ni ogrožena s strani matere. Ugotovilo je tudi, da to, da se je nasprotna udeleženka z mladoletno A. A. takoj po izteku prepovedi približevanja B. B. vrnila v skupno bivališče, ne izkazuje skrbnosti, ki bi jo glede na situacijo od nasprotne udeleženke lahko pričakovali. Vendar, ker se je nasprotna udeleženka skupaj z mladoletno A. A. kasneje ponovno preselila k staršem, je presodilo, da je s tem zanjo zagotovila varno okolje. Pri tem se je oprlo na mnenje CSD. Povzelo je, da je CSD že v oceni ogroženosti z dne 25. 8. 2023 navedel, da je okolje pri babici za mladoletno A. A. spodbudno in da se deklica v tem okolju dobro počuti. Ker nato CSD v mnenju z dne 11. 11. 2023 ni navedel, da bi se od takrat okoliščine spremenile, sodišče prve stopnje verjame, da je okolje za mladoletno A. A. pri babici še vedno spodbudno in varno. S tem naj bi bila, sklicujoč se na mnenje CSD, zaščitena pred možnostjo nadaljnje domnevne zlorabe.

6.Ustavno sodišče je v odločbi Up-410/01 z dne 14. 2. 2002 izpostavilo, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno. Izdaja začasne odredbe je torej izjemen ukrep, s katerim se začasno uredi položaj na način, s katerim se prepreči ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika, naprej DZ), pri čemer mora biti ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti.

7.Ključno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali je s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost mladoletne A. A. DZ pojma ogroženosti ne definira natanko; gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ogroženost presojalo predvsem z vidika, ali je trenutno poskrbljeno, da mladoletna A. A. ne pride v stik z B. B. in kakšno je bivalno okolje, kjer trenutno prebiva. Spregledalo pa je možno ogroženost iz naslova psihične stiske, v kateri se je verjetno znašla mladoletna A. A.

8.Sodišče prve stopnje je po oceni višjega sodišča tako preuranjeno, brez da bi raziskalo vse vidike ogroženosti, zaključilo, da to, da nasprotna udeleženka obtožbam storitve kaznivega dejanja ne verjame, da za vse krivi predlagatelja, da svojega soproga brezpogojno ščiti, samo zase ne kaže na neprimerno skrb nasprotne udeleženke za varstvo koristi mladoletnega otroka. Bolj natančno, sodišče prve stopnje ni dovolj raziskalo vpliva prej naštetih dejstev na psihične stiske mladoletne A. A. V tem kontekstu tudi ni nepomembno, da se je nasprotna udeleženka takoj po izteku prepovedi približevanja skupaj z hčerko preselila nazaj k potencialnemu storilcu kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost in da ni predlagala podaljšanja ukrepa, temveč je to storil CSD. Poleg tega, iz ocene ogroženosti z dne 25. 8. 2023 izhaja, da nasprotna udeleženka kljub drugačnim navodilom strokovnih oseb vztraja pri snemanju izjav mladoletne A. A., da se zloraba ni zgodila, kar je CSD, poleg popolne odsotnosti dvoma v možnost škodljivih ravnanj partnerja, ocenil kot ogrožajoč dejavnik. Iz mnenja CSD z dne 23. 11. 2023 izhaja tudi, da mladoletna A. A., stara sedem let in pol, že dlje časa moči posteljo. Tudi navedeno je lahko pokazatelj psihične stiske, pri čemer zaenkrat niti s stopnjo verjetnosti ni ugotovljeno, kaj je njen glavni razlog. Resda je pri izdajanju začasnih odredb, ki posežejo v odločitev o vzgoji in varstvu, kot že izpostavljeno, potrebna restriktivnost. Vendar pa po oceni višjega sodišča okoliščine konkretnega primera narekujejo bolj poglobljeno, celostno ugotavljanje ogroženosti (tako fizični kot psihični vidik) mladoletne A. A. že v tej fazi postopka.

9.Zaradi opisanih pomanjkljivosti je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče naj pred novo odločitvijo izvede podrobnejši dokazni postopek, razpiše narok, na katerem naj zasliši udeleženca postopka in, bodisi s pomočjo CSD bodisi v obliki preliminarnega mnenja izvedenca psihološke stroke, pridobi strokovno mnenje glede tega, ali je mladoletna A. A. v stiski, kaj je vir stiske in bivanje s katerim od staršev, upoštevaje vse okoliščine (odnos obeh staršev do očitanega kaznivega dejanja in s tem povezani pritiski na mladoletno A. A., navezanost na eno in drugo okolje, ipd.), bo preprečilo njeno ogroženost. Višje sodišče dodaja, da ni toliko pomembno, kateremu od staršev je mladoletna A. A. v tej fazi postopka zaupana v varstvo in vzgojo, kot da je njen čas preživljanja pri vsakem od staršev določen na način, da ni ogrožena, kar je mogoče doseči tudi z načinom ureditve stikov.

-------------------------------

1Opomba višjega sodišča.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.