Jedro

Predhodne pobude tožeče stranke za začetek obnove po uradni dolžnosti ni mogoče šteti za pravočasen predlog stranke za obnovo, saj je v vlogi izrecno navedla, da predlaga uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija sklep tožene stranke o zavrženju predloga tožeče stranke za obnovo postopka prenosa in nadaljevanja vzdrževanja veljavnosti znamke, št. 8780449. Tožena stranka je predlog za obnovo s sklepom z dne 07.07.2004 zavrgla z obrazložitvijo, da je bil vložen prepozno, in sicer po preteku petih let. Upravno sodišče je tožbo tožeče stranke zavrnilo.

**Relevantno procesno dejansko stanje**

2. Tožena stranka je dne 03.01.1996 izdala odločbo o prenosu in nadaljevanju vzdrževanja znamke "ZVIJEZDA OLJE ZA SOLATE v sliki", registrirane pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu, na imetnika Tovarna olja G. d.d. in jo vpisala v register znamk pod zaporedno številko 8780449. Dne 26.10.1999 je tožeča stranka toženi predlagala, da začne postopek obnove po uradni dolžnosti, saj naj bi bila odločba o prenosu sprejeta na podlagi napačnih ugotovitev, da je Tovarna olja G. pravna naslednica SOZD-a Z. Dne 30.06.2000 in 02.10.2000 je tožena stranka tožeči po njeni zastopnici poslala odgovor, da sicer ni pogojev za uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti, med drugim pa je tožečo stranko opozorila, da lahko sama zahteva uvedbo obnove postopka. Dne 18.02.2003 je tožeča stranka podala predlog za obnovo postopka na zahtevo stranke, v kolikor niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka po uradni dolžnosti.

**Razlogi, ki jih uveljavlja revizija**

3. Po določbi prvega odstavka 107. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006 - ZUS-1) se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 (in ne določbe prej veljavnega ZUS). Vložena pritožba se skladno z drugim odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija.

4. Tožeča stranka uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da samo meritorno odloči o stvari, tako da Tovarna olja G. d.d. ni več imetnik sporne znamke, oziroma da dovoli obnovo ali zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

5. Tožeča stranka v reviziji navaja, da je tožena stranka uvedla postopek obnove po uradni dolžnosti s tem, ko je pobudo za obnovo posredovala Tovarni olja G. d.d. s pozivom na izjavitev, kasneje pa je izdala še sklep o podaljšanju roka za odgovor. S temi dejanji naj bi tožena stranka konkludentno uvedla postopek obnove, čeprav poseben sklep o uvedbi ni bil izdan. Predlog tožeče stranke z dne 18.02.2003 naj bi bil le modifikacija predloga z dne 26.10.1999, ki pa je bil podan pravočasno. Tožeča stranka je predlogu za obnovo priložila nova dejstva in dokaze, ki bi po njenem mnenju pripeljali do drugačne odločitve, tožena stranka pa se do njih sploh ni opredelila.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev, in prizadeti stranki, Tovarni olja G. d.d., ki nanjo ni odgovorila.

**Razlogi za zavrnitev revizije**

7. Ni mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da naj bi bil postopek obnove po uradni dolžnosti konkludentno začet s tem, ko je tožena stranka predlog (oziroma pobudo) poslala v odgovor Tovarni olja G. d.d.. V smislu ugotavljanja pogojev za uvedbo obnove po uradni dolžnosti si je tožena stranka lahko priskrbela mnenje prizadete stranke. Takšno predhodno dejanje zato samo po sebi ne pomeni, da je bil postopek obnove že začet. Tudi tožeča stranka glede tega ni mogla biti v zmoti, saj je v dveh dopisih prejela jasen odgovor tožene stranke, da niso podani pogoji za uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti, ter da lahko sama predlaga obnovo, kot stranka s pravnim interesom. Tožeča stranka na navedene dopise ni odgovorila vse do dne 18.02.2003. Takrat pa je bila njena vloga, v kateri je podala ustrezen predlog za obnovo postopka, že prepozna, saj je od dokončnosti upravne odločbe (08.01.1996) potekel zakonsko določeni petletni objektivni rok (tretji odstavek 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Ur. l. SFRJ, št. 47/86 - ZUP 1986 oz. četrti odstavek 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku Ur.l. RS, št. 80/99 s spremembami - ZUP, ki sedaj določa triletni rok).

8. Predhodne pobude tožeče stranke za začetek obnove po uradni dolžnosti ni mogoče šteti za pravočasen predlog stranke za obnovo, saj je v vlogi izrecno navedla, da predlaga uvedbo postopka obnove po uradni dolžnosti. Kot je obširno obrazložilo že Upravno sodišče prve stopnje, gre za drugo vrsto postopka, tožeča stranka pa tudi po opozorilih tožene stranke predloga ni spremenila. Prepozen predlog za obnovo z dne 18.02.2003 je tožena stranka torej pravilno zavrgla (drugi odstavek 256. člena ZUP 1986 oz. drugi odstavek 267. člena ZUP).

9. Glede na to, da je tožena stranka predlog za obnovo kot prepozen zavrgla, se ji ni bilo potrebno opredeljevati do tega, ali bi zatrjevana nova dejstva in dokazi pripeljali do drugačne odločitve ali ne.

10. Uveljavljani revizijski razlogi glede na navedeno niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (86. člen ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).